Guru in mali sončki

Pri nas so skrbne mamice v boju proti brskanju po noskih malih sončkov pripravljene iti celo do zaprtja šole, v sibirskem Jakutsku pa so v ponedeljek zaprli šole. Menda se tam šolajo, dokler temperatura ne doseže 45 stopinj pod ničlo, potem morajo sibirski sončki domov.

Ker Sibirci ne slovijo ravno kot najbolj ubogljiva pasma homo sapiensa, so seveda tudi njihovi sončki prepoved šolanja vzeli po svoje in se pri 49 stopinjah pod ničlo šli igrat na igrala v enem od tamkajšnjih blokovskih naselij.

Ali se igri na vrtiljaku po sibirskem mrazu tudi v Sibiriji reče »afne guncat«, ne vem.

Me je pa ob ljubkem posnetku razigranih mulcev zelo zanimalo, kaj bi na to porekel sloviti nizozemski guru kopanja v mrzli vodi Wim Hof in kaj bi rekle skrbne mamice, ki morda prav zdaj globoko vdihujejo in izdihujejo po kakšni od Hofovih dihalnih metod pred potopom svoje zadnjice v izvir Kamniške Bistrice ali kakšnega drugega kristalno čistega ledenega potoka.

Seveda so to retorična vprašanja, skrbna mamica malemu otroku niti v sanjah ne bi pustila samemu na blokovska igrala. Niti pri 19 stopinjah plusa, kaj šele pri minus 49 stopnjah Celzija. Čeprav precej verjetno ve vse o koristih ledene vode, kakor je to napisal sloviti Ledeni mož.

Ko sem se pred nekaj desetletji po večletnem tuširanju z mrzlo vodo opogumil in začel pozimi plavati v morju in jezerih, še nisem slišal za Wima Hofa in nisem vedel, da bi moral pred kopanjem dihati po posebni metodi. Verjetno so me imeli ljudje za navadnega cirkusanta, gotovo pa se nikomur nisem zdel guru. In imeli so prav.

Danes je drugače. Ljudje se hodijo organizirano skupinsko namakat v ledene izvire, na glavo si dajo volneno kapo, vodeno dihajo in malo se slikajo. Ker če se ne slikaš, se ni zgodilo.

V tolažbo mi je, da sibirskim sončkom še dolgo ne bo mar za guruja ledene vode, sam bom pa še naprej dihal po svoje. V topli in mrzli vodi.