Faraoni

Pred muzejsko palačo v Kairu smo se v neurejeni množici gnetli že malce po osmi uri zjutraj. Po dveh ali treh urah prerivanja in gneče se mi je že vrtelo od vseh mumij, sfing, lesenih, marmornatih ali zlatih podob iz pettisočletne zgodovine. Še danes mi je žal, da si nisem privoščil kakega dobrega vodiča, ker sem si mislil, da bom že kako vsrkal teh »nekaj tisoč« let. Nekaj dni zatem smo stali pred templjem faraonke Hačepsut, kjer nas je še štiri leta po pokolu 62 turistov zlovešče vzdušje opozarjalo, kako nepredvidljivemu Egiptu je vladala najmočnejša kraljica na svetu. Poročila se je s polbratom in si izbirala ljubimce po svojem okusu. Polbratov sin, torej pastorek Tutmoz III., jo je po smrti mumificirano dal preseliti iz očetove grobnice in se zelo trudil, da bi zabrisal vse njene sledi.

V tisočletjih vzponov in padcev v Egiptu ni manjkalo umorov, incestualnih in drugačnih izprijenosti pa gradnje čudežnih piramid, klesanja mojstrovin, razdajanja zakladov zavojevalcem, gostoljubja turistom ... Stoletja jih nažirajo interesi, upori in terorizem. V revoluciji pred desetimi leti so uporniki vdrli v kairski muzej, razbili in pokradli kakih petdeset eksponatov, poškodovali dve mumiji. Zdaj so namenili na desetine milijonov, da bi njihovi kralji spali mirneje.



Morda se komu zdi zapravljivo, če v času največje turistične suše kdo izpelje tako pompozno turistično in nacionalno promocijo. Zlata parada faraonov je muzejski dosežek leta. Že zaradi vsebine muzejskega resničnostnega šova. Iz svojega starega in pretesnega muzeja ob trgu Tahrir so z velikim bliščem in z več milijonov evrov dragim programom z vsem spoštovanjem v novi Nacionalni muzej egipčanske civilizacije za novih sto let preselili svoje kralje, kraljice in drugih 50.000 draguljev.

Selitvi mumij so pripisali vzrok za nesreče v Egiptu. Pa mislite, da bo novi dom za kralje potolažil faraone in res prinesel boljše čase v te vroče kraje ob Nilu?