Dobre stare štacunice

Slovenija zapira poštna okenca, banke, že nekaj časa tudi trgovine. Slednje se zdaj dogaja tudi Nemcem. Le da je razlika očitna. Pri nas velike trgovske verige goltajo male trgovce, v Nemčiji se zapirajo – diskonti. No, zaprl se je eden in še ta delno in s posebnim razlogom.

Zgodilo se je v Leverkusnu, kjer je Lidl zaprl diskontno trgovino. A ne za vse stranke, temveč le za »ciljno populacijo« najbolj problematičnih mladoletnikov. Srednješolci so bili namreč redni gostje v trgovini, ki stoji v najbližji okolici šole. Ne samo da so dijaki s kričanjem in prerivanjem motili druge kupce, razposajeni mladostniki so kdaj pa kdaj menda tudi kaj spravili v žep, ne da bi plačali. Stranke so se zgražale, a pomagalo ni. Tudi na družbenih omrežjih so popisovale svoje izkušnje. Če si se znašel v trgovini ravno med šolskim odmorom, te je bilo groza, je pokomentirala starejša gospa, ki jo je motilo objestno obnašanje mladine. Hrano in pijačo odpirajo kar v trgovini, se je zgražala, prazne plastenke in pločevinke pa odlagajo na police …

Vodstvo podjetja se je lepega dne odločilo za drastični ukrep: najbolj problematičnim dijakom so preprosto prepovedali vstop.

Nemški mediji za zdaj nič ne poročajo o kakšnih jeznih starših, ki bi zagnali vik in krik in trgovski verigi, »krivi«, da so njihovi ptički zdaj brez malic, grozili z odvetniki. Niti ni še nobene informacije o tem, da bi učitelji »nesrečne« šole javno opozorili na to, da trgovec »ubogim« najstnikom generacije alfa krši pravico do zdravega prehranjevanja. Tudi svet staršev se še ni sestal in zahteval odstopa ravnatelja ...

Morda pa Leverkusen intenzivno išče rešitev. Ta bi lahko bila v dobrih starih »štacunicah«, trgovinicah s prodajo izza pulta. Ki sploh niso bile slabo zasnovane. Predvsem pa so ščitile pred krajo in »samopostrežno« objestnostjo mladih – in starih. In če so ščitile nekoč, zakaj ne bi tudi zdaj?