Brez načrta, brez skrbi

Slovenci se preveč vznemirjate na zalogo. Problemi vas bodo itak prej ali slej ujeli in takrat boste že našli rešitev zanje. To mi je pred leti v odgovor na vprašanje, kaj ga moti pri Slovencih, odgovoril urugvajski prijatelj, finančnik in igralec ragbija, ki je ljubezen svojega življenja našel v Mariboru.

Kot privrženec vojaškega pravila »kartu čitaj, seljaka pitaj« (zemljevid beri, kmeta vprašaj) se težko ne strinjam z mojim Urugvajcem. Rad potujem, ne da bi prej preučil zemljevid ali slepo zaupal navigatorki v avtomobilu. To pomeni, da se kdaj tudi izgubim in se lahko pogovarjam z lokalci, ki svoje kraje poznajo bolje od moje švedske navigatorke.

Da je v življenju dobro imeti načrt in se ga držati, pa verjame moja boljša polovica. In seveda smo imeli za menjavo kuhinje, ki smo si jo omislili tik pred odhodom na dopust, izrisan natančen načrt. Vse je bilo jasno, kje bodo nova stikala in vtičnice, kam premakniti cevi za vodo in odtok. In tako smo po načrtu razbili pol kuhinje, mojstra za elektriko in vodo sta napeljala cevi in kable tja, kjer je bilo v načrtu zarisano. Steno smo popravili in pobelili, stanovanje počistili in v miru počakali monterja, da nam nekaj dni pred dopustom sestavita novo kuhinjo.

Monterja sta ob dogovorjeni uri prišla z načrtom v rokah in se lotila dela. Čez nekaj ur pa sta ugotovila, da smo vodo po načrtu prestavili tako, da kuhinje ni mogoče sestaviti po načrtu. Načrta sta namreč bila dva, novi in stari, ki sva ga imela midva. Ker nisva odmaknila oči z načrta in vprašala »kmeta«, so naju ujeli problemi. In tako sva znova razbijala steno, vodo vračala v prvotni položaj.

Kuhinje pa še vedno nimava.