Slovence bi lahko v soboto zvečer še kap. Ana Soklič, pevka, ki je lani ob zmagi na
Emi omenila Jezusa Kristusa (... »ki nas vodi skozi življenjske poti«), česar nekateri dolgo niso mogli pozabiti, je namreč prvič zapela skladbo, s katero nas bo maja predstavljala na
Pesmi Evrovizije. Naslov je
Amen in govori o moči, ki jo moramo imeti, če in ko pridejo težki časi. Govori o neusmiljenih nevihtah in življenju, ki je boj. »Pretepali te bodo, dobil boš brazgotine, strah te bo, ampak to te bo izoblikovalo. Ko se boš naučil ozdraveti in ponovno vstati, takrat soncu lahko rečeš amen. In prihodnost pozdraviš z amen,« je pela Ana v angleškem jeziku in spremstvu afriško-ameriške zasedbe. In amen je tokrat začuda šel tiho mimo.
Beseda amen, izhaja iz hebrejščine, v osnovni obliki pomeni 'biti trden', smiselno pa bi jo prevedli v 'seveda, nedvomno'. A je niti ne prevajamo, z njo bolj kot ne izražamo soglasje. Gre za eno od najpomembnejših svetopisemskih besed, s katero tudi današnja Cerkev končuje molitve, hvalnice, psalme, blagoslove. Amen na koncu veroizpovedi je potrditev njene prve besede verujem, amen na koncu očenaša ima pomen 'tako naj se zgodi', z odgovorom amen verniki potrdijo duhovnikovo molitev. Amen se kot zaključna beseda uporablja tudi v judovskem in islamskem bogoslužju, a že zdavnaj je prešla tudi v vsakdanji jezik. V številnih frazemih pomeni 'prav gotovo, nedvomno'. Včasih z besedo razodenemo nekaj dokončnega, tako je in amen, rečemo. Da je nekaj gotovo, je kot amen v očenašu. Ali pa povemo vse do amena, kar pomeni, da neizgovorjenega ne ostane nič več.
In še nekaj je gotovo. Nihče na svetu se ob nastopu Slovenije v Rotterdamu ne bo spraševal, kaj pomeni naslov naše skladbe. Poleg tega bo naš
Amen tam v družbi z avstrijskim (njihov predstavnik Vincent Bueno ima prav tako skladbo
Amen), norveškim
Padlim angelom, ciprskim
Hudičem in finsko
Temno stranjo.
Kakršni časi, takšna družba.
Komentarji