Kolesarji so kot silhuete manjši, lažje jih spregledamo

Marsikdaj je občutek, da so kolesarji in vozniki avtomobilov predstavniki dveh skupin na nasprotnih bregovih, ki prevečkrat druga druge nočeta razumeti. A je potrebno njuno sobivanje in medsebojno spoštovanje, pri čemer se moramo zavedati, da je kolesar v razmerju do avtomobila veliko bolj ranljiv. Res je trenutno prometa bistveno manj, vendar prav v teh razmerah kolesarimo več, vsaj po mestih. Da bi bilo čim manj neljubih bližnjih srečanj, moramo paziti oboji, v tej smeri pa se vsaj nekaj dogaja tudi na področju tehnike in novih prometnih rešitev.

Po okrogli mizi »Voznik je enako problem in rešitev«, na kateri so pred časom poskušali odgovoriti na vprašanje, kakšni vozniki smo Slovenci, mi je med različnimi sporočili ostala v spominu ugotovitev Ivana Kapuna, vodje sektorja prometne policije na GPU, da se kot vozniki avtomobilov do pešcev in kolesarjev obnašamo mačehovsko, v zamenjani vlogi, ko se iz voznika avtomobila spremenimo v kolesarja, pa si želimo, da na nas zelo pazijo ...



Nekateri avtomobilisti nikoli ne sedejo na kolo in obratno, a marsikdaj smo v vlogi enega in drugega, glede na način življenja so situacije, ko moramo uporabljati avtomobil, včasih pa nam pride bolj prav kolo. Že pred leti je bila pripravljena aplikacija wheel swap (zamenjajmo kolesa), ki je avtomobilistom in kolesarjem pomagala spoznati posledice nepremišljene vožnje avta ali kolesa brez upoštevanja drugih udeležencev v prometu. Kot so ugotovili pri Fordu, ki je bil eden od pobudnikov, so prve raziskave pokazale, da so bili po uporabi aplikacije skoraj vsi sodelujoči odločeni spremeniti svoje vedenje v prometu.

V avtomobilu smo dolžni biti bolj skrbni

Vodja šole varne vožnje pri AMZS Manuel Pungertnik, s katerim smo se pogovarjali o sobivanju kolesarjev in avtomobilistov, pravi, da v prometu vsi delamo napake, ker pa so kolesarji veliko bolj ranljivi, je naša dolžnost v avtomobilu, da smo bolj skrbni: »Kolesarji so kot silhuete manjši, lažje jih spregledamo. Po drugi strani je v avtomobilih manj steklenih površin kot nekoč, večji so mrtvi koti; zato smo dobili asistenčne sisteme, ki so odlični, a so vendarle samo pripomoček, niso zagotovilo, da bodo zaznali kolesarja, ki vozi dva metra stran po kolesarski stezi.«

Sogovornik voznikom avtomobilov polaga na srce, da križišča in kolesarjev ne začnejo spremljati šele, ko se odločijo spremeniti smer, ampak že prej, da bodo vedeli, kje kolesarja lahko pričakujejo, kje se bodo z njim srečali. »Tako ne bo težav, sicer pa se lahko hitro zgodi nasprotno, posebno v urbanih okoljih, kot sta Ljubljana ali Maribor.« Pungertnik opozarja tudi na početje kolesarjev, ki prepogosto kršijo cestnoprometne predpise, zlasti glede pravilne smeri vožnje. Kolesar bo lahko tudi odgovoren, a bo moralna odgovornost voznika avtomobila zaradi telesnih poškodb včasih bistveno večja kot izrečene denarne kazni. »V tem obdobju, ko postaja topleje in se kolesarji bolj množično pojavijo v prometu, je treba biti še bolj pazljiv,« poudarja.



Kljub ugotovitvi, da so sodobni avtomobili manj pregledni, pa se glede tega, kako paziti na kolesarje, pri tehniki dogajajo tudi pozitivni premiki. Nedvomno industrijo v to silijo protokoli, konzorcij Euro NCAP, na primer, od leta 2018 preizkuša, kako avtomobil samodejno zavre, če pred njim zavira kolesar ali pa se ta prečno pripelje pred vozilo.

Poznamo še druge nevarne situacije oziroma srečanja avtomobilov s kolesarji. Že pred leti nas je legendarni učitelj vožnje Viktor Kozlevčar opozoril na to, da ni vseeno, kako, ko smo v avtomobilu, odpremo vrata. Na vsaki strani jih je treba odpreti z nasprotno roko, torej na levi z desno in na desni z levo. Če jih tako odpreš, si skoraj prisiljen, da pogledaš tudi v stransko ogledalo in vidiš, ali gre ob avtomobilu pešec ali kolesar. Po neki oceni je bilo samo v Nemčiji leta 2018 zaradi trka z vrati v kolesarja kar 3500 prometnih nesreč.

Utripajoče diode in razširjen kolesarski pas

Tako ni presenetljivo, da tudi proizvajalci iščejo rešitve, ki bi take situacije preprečile. Avtomobili znamk Mercedes-Benz, koncerna Volkswagen in Hyundai denimo s tipali zaznajo, da za avtomobilom ob strani prihaja kolesar, in vozniku to sporočijo, če se ne odzove, pa mu avto celo onemogoči, da bi odprl vrata. Podoben, morda nekoliko nadgrajen sistem razvijajo pri Fordu. Če sistem zazna, da bi se lahko zaradi odpiranja vrat zgodil trk, zvočni signal opozori voznika ali sovoznika na nevarnost, močno rdeče diode na zunanjem ogledalu začnejo utripati, za dodatno opozorilo pa poskrbi še trak rdečih svetil iz diod ob notranji oblogi vrat, ki je viden pri odprtih vratih. Tudi v tem primeru inženirji preizkušajo nov mehanizem za avtomobilska vrata, ki začasno prepreči odpiranje, dokler sistem opozarjanja na izstopanje ne presodi, da je drugi udeleženec v prometu varno odpeljal mimo vozila.



​V času izolacije zaradi novega koronavirusa je, kot rečeno, manj prometa, kar so za zanimiv projekt izkoristile oblasti v Berlinu. Tako so ob dejstvu, da je na cestah veliko manj avtomobilov, v četrti Friedrichshain-Kreuzberg kolesarsko stezo razširili na enega od avtomobilskih pasov. Kot pravijo, zaradi manj prometa avtobusi in avtomobili ne bodo prikrajšani glede hitrosti svoje poti, kolesarji pa bodo med seboj lahko ohranjali 1,5 metra razdalje tudi v širino, kar je pomembno za preprečitev okužbe. Rezultate pilotnega projekta naj bi dobili dokaj hitro, in če bodo dobri, bi lahko to ureditev razširili še na druge dele mesta.

Za konec dodajmo, da smo se v prispevku osredotočili na avtomobiliste in kolesarje, seveda pa vzajemno spoštovanje ni pomembno le med njimi, ampak med vsemi udeleženci v prometu. Zlasti v tem času, ko smo vsi toliko bolj napeti in živčni.