Vozniško dovoljenje je zelo dragocen dokument

Živimo v vse starejši družbi, zato je med nami tudi vse več starejših voznikov. Tveganje za prometne nesreče se povečuje, toda hkrati moramo imeti spoštovanje in sočutje do starejših. Strpnost in previdnost sta nujni lastnosti vseh udeležencev v prometu.

Spremembe v slovenski družbi so jasne. Starejših je vse več, zato je logično, da je tudi med vozniki vse več starejših. Trenutno je v Sloveniji 19,7 odstotka prebivalstva starega od 65 do 80 let, več kot 80 let ima 5,3 odstotka ljudi, medtem ko je med lastniki vozniškega dovoljenja dobrih dvajset odstotkov starejših od 61 let. Tako se vsak peti voznik na slovenskih cestah uvršča med starejše voznike.

Vozniško dovoljenje je za starejše zelo dragocen dokument. Še posebno to velja na podeželju, kjer se morajo voziti do zdravnika, v trgovino in do različnih uradov, javni prevoz pa ni tako urejen kot v mestih. Izboljšuje se tudi kakovost življenja, saj marsikateri starostnik obiskuje tretjo univerzo in športne dejavnosti, nemalokrat morajo ljudje, ki so že vstopili v sedmo desetletje, skrbeti še za svoje starše ali v šolo in na interesne dejavnosti voziti vnuke.



»Zavedamo se, da je za starejše ljudi vožnja pomemben način za vzdrževanje svobode in neodvisnosti. Brez lastnega prevoza je kakovost njihovega življenja prav gotovo manjša. Zato se zavzemamo, da bi zaščitili pravico posameznika, da vozi motorno vozilo, vendar le, če ima za to potrebne sposobnosti,« je ena od ugotovitev zdravnika Marjana Bilbana, ki že dolgo spremlja spremembe med starejšimi vozniki.

Upehan pri šestdesetih ali čil pri sedemdesetih

Specialist medicine dela, prometa in športa z Zavoda za varstvo pri delu je opozoril tudi na statistike, da so starejši ljudje najhitreje rastoči del vozniške populacije z nadpovprečnim tveganjem za vpletenost v cestnoprometno nezgodo s tragičnim izidom. »Starejši na cesti pogosto občutijo duševno preobremenjenost. Raziskava kaže, da imajo posebne težave pri menjavanju voznih pasov, zavijanju in vzvratni vožnji. Pogosto kaj spregledajo – rdečo luč, znak stop; delajo napake pri dajanju prednosti in slabo presojajo gibanje (hitrost) drugih; pogosto poročajo, da avtomobila, s katerim so se zaleteli, niso videli,« je Bilban zapisal v svoji raziskavi Vozniška zmožnost v starejših letih.



Pri obravnavi starejših voznikov je nujna previdnost. Vozniško dovoljenje ni dragoceno samo s praktičnega vidika, ampak morda še bolj zaradi samospoštovanja. Marsikdo si namreč težko prizna, da ni več sposoben za varno vožnjo, še posebno če je vse življenje rad vozil. »Starostnik občuti kot poniževalno trditev, da je počasen in previden. Težko si priznava, da se prej utrudi, da slabše vidi in sliši, da so njegove reakcije počasnejše, včasih celo negotove. Pogosto se ne zaveda, da vozila ne obvlada več. Le majhen odstotek se jih sprijazni s to ugotovitvijo in se samokritično preselijo med pešce, ki pa so še vedno lahko polni veselja do življenja,« opaža strokovnjak za medicino prometa.

Iz teh besed izhaja ugotovitev, da starost ne prizadene vseh enako. Nekdo je lahko precej obolel in z upehanimi sposobnostmi že pri šestdesetih letih (ali pa jemlje zdravila z močnimi stranskimi učinki), nekdo drug je lahko čil in zdrav globoko v sedemdesetih letih. Kronološka in funkcionalna starost sta tako lahko dva povsem različna pojma, zraven pa je zdravnik Bilban opozoril še na doživljajsko starost: »To starost imenujemo tudi psihološka starost – kako starega se počutiš –, saj gre za subjektivno gledanje na starost, ki je najbolj spremenljivo med vsemi in je zelo osebno.«

Ne iščejo nevarnih situacij

Številni starostniki se zavedajo, da morajo vožnjo prilagoditi svojim sposobnostim. Vozijo počasneje, previdneje, izogibajo se vožnji ponoči, v slabem vremenu in v času prometnih konic, prav tako opravijo bistveno manj kilometrov kot vozniki na vrhuncu moči. Ampak s tem je povezan drug problem, na katerega je opozoril zdravnik Bilban: »Čeprav starejši ne iščejo nevarnih situacij (ne izsiljujejo, ne vozijo hitro in objestno), s svojim defenzivnim načinom obnašanja v prometu povzročijo marsikatero neprijetno situacijo, ki privede do nepravilnega odziva drugih udeležencev.«

Bilban v svoji analizi ugotavlja, da starejši vozniki povzročijo razmeroma malo prometnih nezgod, a so prizadeti v skoraj tretjini vseh nezgod, nemalokrat tudi zato, ker je njihovo telo ranljivejše, prav tako so med bolj ogroženimi kot pešci. »Med vsemi mrtvimi v cestnem prometu je tako več kot četrtina starejših od 65 let,« je zapisal.



Slovenska zakonodaja starejšim voznikom pušča veliko svobode, saj je za podaljšanje vozniškega dovoljenja treba opraviti kontrolni zdravniški pregled šele pri dopolnjenem 80. letu starosti, za novejše lastnike dovoljenja pa je ta meja 70 let. Tako od polnoletnosti, ko lahko opraviš vozniški izpit, mine kar 62 let (ali 52 let), vendar dobro vemo, kaj vse se lahko dogodi s posameznikom v vmesnem obdobju. »Zakonodaja sicer daje možnost, da izbrani oz. katerikoli drug zdravnik, ki podvomi o bolnikovi zmožnosti varne vožnje, zahteva preverjanje zdravstvene sposobnosti pred dopolnjenim 80. letom, vendar se to zgodi le izjemoma,« je Bilbanova ugotovitev.

Odgovornost nosijo tudi bližnji

Ena od težav je, da zdravniki niso ustrezno zaščiteni, če bi pacient ugotovil, kateri od njih ga je prijavil pristojnim organom in bi nato proti njemu vložil civilno tožbo. Zato se dogaja, da osebni zdravniki napotijo paciente k specialistom, ki imajo s posameznikom zgolj enkratni stik, in potem oni odredijo odvzem vozniškega dovoljenja, če nekdo nima ustreznih sposobnosti za varno vožnjo.

Večjo vlogo bi morali prevzeti tudi bližnji (prijatelji in sorodniki) in opozoriti starejšega voznika, da morda ne sme več za volan. Veliko odgovornost imajo tudi vozniki, da sami ugotovijo, kdaj niso več ustrezno pripravljeni, vendar Bilban pristavlja pomembno okoliščino: »Pri starejših osebah se poleg sprememb osebnostne strukture pogosto izrazito zmanjša samokritičnost. Voznikov, ki bi zaradi nezaupanja v svoje sposobnosti sami prenehali voziti, je bore malo.«