Vozniki avtomobilov bolj pazijo, če je kolesarjev več

V članku preberite:

Mesta so svojo prometno ureditev nekoč bolj ali manj načrtovala tako, da je bilo v njih čim lažje gibanje z avtomobilom. Ponekod so to smer začeli obračati že zdavnaj, drugod kasneje. Eden tistih, ki so si prvi začeli prizadevati, da bi bila mesta predvsem prijazna do ljudi, je arhitekt Jan Gehl. 85-letni gospod iz Københavna s svojim podjetjem že dolgo razvija ljudem prijazne mestne rešitve po vsem svetu, v megalopolisih in manjših mestih.

V Delu smo o njem ob obiskih pri nas že pisali, tokrat smo ga ujeli za kratek pogovor na prvi dan mednarodne kolesarske konference Velo-city 2022, ki je ta teden prvič potekala v Ljubljani. Ob tem dogodku je pri nas izšel tudi prevod njegove knjige Mesta za ljudi. Ko je nagovoril udeležence, je dejal, da zdaj zaradi let ne gre več na kolo, a v isti sapi dodal, da sta s soprogo še pred nekaj leti pomembno obletnico poroke proslavila s kolesarskim izletom po domačem mestu.

Poslušal sem plenarno zasedanje kolesarske konference, vaš uvod je bil po svoje zanimiv …

Kot prvi govornik sem poskusil kaj povedati o veselju do življenja in da je lahko kolesarjenje del tega, in to za vse generacije. Malce sem to hotel uporabiti kot protisredstvo mladim moškim v oprijetih dresih, ki kolesarjenje enačijo z vsakodnevnim tekmovanjem. Hotel sem tudi povedati, da je kolesarjenje veliko, veliko več kot le nekakšen »preklemanski« promet. Še posebej zato, ker so ga leta uvrščali v prometni sektor. V moji prvi knjigi Življenje med zgradbami ni bilo niti ene besede o kolesarjenju, saj to ni bilo del življenja ljudi v mestih. Kasneje pa smo ugotovili, da so zraven tudi kolesarji, da so oni hitri pešci in da so del javnega življenja.

Nekoč ste rekli, da moramo vse stvari okoli sebe zaznavati s petimi čuti, a ne ob preveliki hitrosti, ampak takšni, kot če na primer normalno hodimo.

Res je. Poudaril sem, da naši čuti v tem smislu delujejo tudi, če tečemo, a če je teren zahteven, moramo upočasniti. 15–18 km/h je primerna hitrost za kolesarjenje, naši čuti so urejeni tako. Tako da lahko med vožnjo kolesa tudi opazujemo mimoidoča dekleta na pločniku, vidimo kaj zanimivega v izložbi trgovine; če hočemo nekaj res dobro pogledati, se moramo pač ustaviti.