V električno dobo se vklaplja tudi Škoda

Ni skrivnost, da se celoten koncern Volkswagen, ne le njegova matična znamka, močno usmerja v alternativne pogone. Tudi Škoda, ki s prenovljeno admiralsko ladjo superb dobiva svoj prvi priključni hibrid, mali mestni citigo pa v novo ero vstopa z baterijskim električnim pogonom. Oba nosita dodatno ime nove podznamke iV.





Kakor je na predstavitvi v Bratislavi dejal Škodin prvi mož Bernhard Mayer, sta tokratni novosti šele začetek vstopa znamke v svet električnih pogonov. Pravzaprav gre za podznamko iV, kar je po njegovih besedah nekakšna angleška okrajšava za inteligentno, intuitivno, ikonično ... vozilo. Prvi model, ki bo pripravljen na novi, povsem elektriki prilagojeni platformi, pa bo pod znamko Škoda na trg zapeljal leta 2020. To bo športni terenec, ki so ga že pred časom nakazali s konceptom škoda vision E.



Zdaj pa k prvima elektrificiranima novostma. Superb kot priključni hibrid kombinira 1,4-litrski bencinski štirivaljni motor z močjo 115 kW in električni motor, ki zmore 85 KW, sistemska moč znaša 160 kW. Ob napolnjenem akumulatorju, ki sprejme 13 kWh energije, lahko samo na elektriko prevozi do 55 km (merilni cikel WLTP), potem pa nadaljuje predvsem z bencinskim motorjem, kar mu, kakor navajajo, omogoča zajeten doseg 850 km. Polnjenje je mogoče na različne načine. Superb, ki je bil že doslej eden najbolj elegantnih izdelkov znamke, je zdaj še malce bolj všečen, med drugim ga lahko krasijo matrične luči iz svetečih diod, ki vključujejo tudi dinamične smernike. Blaga prenova je prinesla tudi rahlo povečanje zunanjih mer (v dolžino meri model skoraj 487 cm), nekatere notranje izboljšave, dodane asistenčne sisteme (npr. še naprednejši radarski tempomat), kot doslej pa bo superb poleg priključnega hibrida dosegljiv z bencinskimi in dizelskimi motorji v razponu moči od 88 do 120 kW.



Škodin zastavonoša je prvič doslej dobil tudi bolj robustno izvedbo scout, ki je pričakovano le v karavanski izvedbi in s štirikolesnim pogonom, bodisi z najmočnejšim bencinskim ali dizelskim motorjem (140 in 200 kW), vselej tudi s sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom z dvema sklopkama. To izpeljanko, ki je bila vselej najbolj priljubljena pri modelu octavia, zunaj prepoznamo po posebnih plastičnih obrobah in zaščiti, prav tako je nekoliko bolj dvignjena od tal.



Druga električna novost je Škodin malček citigo, ki je tako prvič pripravljen tudi v baterijski električni izvedbi. Le 3,7 metra dolgi mestni avtomobil ima električni pogon z močjo 61 kW, sklop litij-ionskih akumulatorjev z zmog­ljivostjo 37 kWh (tako kot pri tehnično identičnem volkswagnu e-up) pa mu po navedbah proizvajalca zagotavlja doseg do 265 km.





Kaj pa prihod na slovenski trg? Medtem ko si prenovljenega superba s klasičnim pogonom lahko obetamo že to jesen, pa smo v nekem drugem zapisu glede obeh elektrificiranih modelov malo prehitevali. Kakor zdaj kaže, bosta superb iV kot priključni hibrid in električni citigo iV dosegljiva šele prihodnje leto. Za občutek, prvi naj bi v Nemčiji stal za odtenek več kot dizelski superb, cena drugega pa naj bi se začela pod 20 tisoč evri.