Upam, da bomo dizle hodiligledat le še v tehniški muzej v Bistro

Znane Slovence sprašujemo o njihovi »avtomobilistični« zgodovini in pričakovanjih, povezanih z alternativnimi pogonskimi sistemi, kot jih imajo hibridna in električna vozila. Tokrat je na naša vprašanja odgovarjal Ivo Boscarol, lastnik in direktor podjetja Pipistrel, ki razvija in izdeluje ultralahka letala.

Kdaj ste opravili vozniški izpit in kateri je bil vaš prvi avtomobil?

Dva tedna po tistem, ko sem dopolnil 18 let, in seveda je bil moj prvi avto fičko – star 17 let, kajti česa več si kot dijak nisem mogel privoščiti. Imel pa je eno dobro lastnost. Na njem sem se naučil »šraufanja« in rezervni deli so bili izredno poceni! Zlasti na odpadih v Italiji, le spraviti v takratno Jugoslavijo jih ni bilo tako lahko ... (smeh)

Potem so se zvrstili …

Renault 4, torej katrca, renault 16, renault 12 (dacia), oltcit, škoda, vsi rabljeni. Prvi nov je bil renault 11. Sledili so mu mitsubishi space runner, honda CRV in mercedes A. Nato sem nekje videl informacijo, da je Toyota naredila hibridni električni avtomobil prius. Takoj sem se odpeljal na Toyoto v Ljubljano, da bi videl, ali ga je mogoče uvoziti. A čakalo me je veliko presenečenje. Ko sem vstopil in rekel, da sem prebral o Toyotinem hibridu in da bi ga rad kupil, so rekli, da je to verjetno pomota, da oni takega avta ne poznajo, in so me poslali na Hondo ...

No, avto s pomožnim električnim pogonom mi ni dal miru, saj sem bil že takrat »cepljen« na okolju prijazen pogon, zato sem ga prek Italije uvozil neposredno iz Japonske – verjetno kot eden prvih Evropejcev, saj je imel tisti prius serijsko številko 00000023. Ampak takrat so se filmi šele začeli. Ker ni imel evropske homologacije, sem ga moral peljati na ljubljanski LPP, ki je takrat registriral takšna vozila. Žal so ugotovili le, da ga ne morejo registrirati, saj v prometnem dovoljenju ni bilo prostora za dve serijski številki motorjev – prius je pač imel električnega in bencinskega.

Naslednja težava je bila, da je speljeval na elek­trični pogon, ne na bencinskega, zato mu niso mogli izmeriti ravni izpušnih plinov. Ker sem po naravi trmast tip, sem oddelku za promet upravne enote v Ajdovščini v naslednjih devetih mesecih opazno povečal proračun, saj sem se vsak teden moral oglasiti pri njih in vplačati nove začasne registrske tablice. Imel sem srečo, da je bil eden od zaposlenih naklonjen razvoju novih tehnologij (ali pa me je imel nekega lepega dne res že dovolj) in je rekel, da bo avtomobilizem v bodoče električen in da on sam na lastno odgovornost izda homologacijo. Ko je čez nekaj let Toyota uradno uvozila prvega priusa za takratnega okoljskega ministra Janeza Podobnika, sem jaz s svojim naredil že približno 200.000 kilometrov in na prošnjo podjetja napisal tudi poročilo o njegovi uporabi. Izbrali so me tudi za enega od 200 Evropejcev, ki jim je Toyota namenila prvega priusa plug-in, ki sem ga potem testiral dve leti, to je bil moj naslednji avto.
 

Danes vozite? In zakaj?

Za Toyoto sem takrat postal nekakšen promotor in mi je dala v uporabo tudi prva primerka dveh Lexusovih hibridnih modelov, ko sta prišla v Slovenijo. RX 450H sem potem odkupil in ga še vedno vozim.

Kako vidite prihodnost razvoja pogonskih agregatov za osebna vozila? Kaj menite o prihodnosti dizelskih motorjev?

Tako kot letalstvo, v katerem mi postavljamo nove standarde, se bo avtomobilizem prisiljen prej ali slej popolnoma elektrificirati. Agregati bodo vedno bolj pametni in povezani z drugimi sistemi v samovozečih vozilih. Prednosti električnega pogona je enostavno preveč in čeprav je bil pravi čas že pred nekaj leti, upam, da končno prihaja trenutek, ko bomo dizle hodili gledat le še v tehniški muzej v Bistro.

 

»Žal so ugotovili le, da ga ne morejo registrirati, saj v prometnem dovoljenju ni bilo prostora za dve serijski številki motorjev – prius je pač imel električnega in bencinskega.«

Kateremu pogonu dajete prednost med alternativnimi rešitvami: hibridnemu ali povsem električnemu?

Povsem električnemu. No, ja. Prepričan sem, da je ena od mogočih rešitev to, da proizvajamo elektriko med vožnjo in tako v kombinaciji z baterijami naredimo električni avto popolnoma primerljiv z bencinskim, kar zadeva izgubljeni čas za polnjenje. To omogoča kombinacija električnega hibrida z vodikovimi gorivnimi celicami, s katerimi iz vodika, ki ga peljemo s seboj, in kisika iz zraka med vožnjo pridobivamo električno energijo. Tudi tak pogon ima ničelne emisije, lahko podaljša doseg in skrajša čas polnjenja.

Kaj je za vas prioriteta: prevožena razdalja z enim polnjenjem takšnega ali drugačnega goriva ali čistost izpustov?

Priti na cilj čim prej, čim bolj varno, s čim manj hrupa in izpustov ter seveda po spodobni ceni. Zame kot poslovneža je pomemben čas, ki ga izgubim med vožnjo, zato tudi komaj čakam avtonomnost v kombinaciji s popolno aktivno varnostjo.

Kakšen pogon bo imel vaš naslednji avto?

Ogledujem si električnega, in sicer hyundai kono.

Uporabljate javni prevoz?

Da, a samo v tujini.

Se vozite s kolesom – zgolj za rekreacijo ali tudi vsakdanje potrebe?

Ne.

Kdaj ste se nazadnje peljali z vlakom?

Nedavno na Kitajskem (450 km/h). Slovenske železnice pa so zame največji tehniški muzej na prostem.

Katere so po vašem mnenju največje pomanjkljivosti na naših cestah oziroma v prometu? Kakšne rešitve predlagate?

Slabo sprotno vzdrževanje in površina cest za povezave z odročnimi območji, kot so Bela krajina, deli Koroške, Idrijskega itd. Verjetno bodo prej v uporabi zračni taksiji kot pa tekoč in varen promet po vseh odročnih krajih pri nas.