Se zavedate, kaj pomeni 10 km/h več?

Neprilagojena hitrost še vedno pustoši po slovenskih cestah. Statistike celo kažejo na porast števila prometnih nesreč zaradi nje: v letu 2021 jih je bilo za šest odstotkov več kot leta 2020. Zelo skrb vzbujajoče so najhujše posledice teh prometnih nesreč – lani je namreč zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 49 oseb, enako kot v predkovidnem letu 2019, in kar 81 % več kot leta 2020 (27). Med njimi je bilo največ voznikov osebnih avtomobilov (15) in motornih koles (14). Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč so bili vozniki osebnega avtomobila. Sledijo kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da se je v zadnjih petih letih delež kolesarjev povečal s 7 na 12 %.

Kako hitro smo prehitri

Hitrostne omejitve so zelo dobro premišljen strokovni ukrep, in če bi se jih držali, bi pogosto preprečili najhujše. Zavedati se moramo, da lahko že samo 10 km/h nad omejitvijo hitrosti (50 km/h) pomeni, da se naša pot ustavljanja podaljša kar za 12 m, kar pa je lahko v naselju usodno. Zato je za doseganje večje varnosti v cestnem prometu pomembno, da v naseljih in na regionalnih cestah znižamo povprečne hitrosti.

Z znižanjem povprečnih hitrosti za samo 1 km/h bi znotraj naselja število prometnih nesreč padlo za 4 %, zunaj naselja pa za 2 % (rezultati tujih raziskav).

Na to, da je počasneje tudi zares varneje, kaže tudi podatek, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 km/h kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 km/h pa se verjetnost, da bo pešec zaradi trka umrl, zmanjša na manj kot 10 odstotkov.

S povečanjem hitrosti voznikovo vidno polje zožuje, posledično težje zaznamo kolesarjev in pešcev.  FOTO: Depostiphotos

Zaradi hitrosti so najbolj na udaru najranljivejši

Omejitve hitrosti v naseljih, območjih umirjenega prometa in omejene hitrosti so namenjene predvsem zaščiti ranljivejših udeležencev v prometu (pešci in kolesarji).

Vedeti je treba, da se s povečanjem hitrosti voznikovo vidno polje zožuje – to privede do t. i. tunelskega vida. Hitreje ko vozimo, dlje pred vozilom usmerjamo pogled, ožje je naše vidno polje. Posledično težje zaznamo ali sploh ne dogajanja ob cesti, kolesarjev, pešcev, ki želijo prečkati vozišče, morebitnih vključevanj z bočnih cest oziroma ne predvidimo dogodka, ki bi ga pri manjši hitrosti sicer lahko zaznali.

Prav takšen »hiter« trenutek nepazljivosti lahko privede do nesreč, žal tudi takšnih z najbolj tragičnim izidom. Zato naj velja pravilo strpnosti in kolegialnega sobivanja med vsemi udeleženci v prometu. Pri tem seveda velja, da morajo hitrejši še več pozornosti namenjati šibkejšim na cesti.

Če vozimo s prilagojeno hitrostjo in smo pozorni na dogajanje tudi daleč pred svojim vozilom, lahko pravočasno zaznamo prometno ureditev in dogodke ter predvidimo njihov potek ter se varno in ustrezno odzovemo.

Med povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti lani izstopata starostni skupini od 18 do 24 let in od 25 do 34 let. FOTO: Depostiphotos

Kdo so najhitrejši prekrškarji

Med povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti lani izstopata starostni skupini od 18 do 24 let in od 25 do 34 let. Udeleženci iz teh dveh starostnih skupin so povzročili skoraj polovico, kar 1295 vseh prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. Največ smrtnih prometnih nesreč je bilo zaradi povzročiteljev v starostni skupini od 45 do 54 let (13 umrlih) in od 25 do 34 let (10 umrlih).

Resno skrb vzbuja dejstvo, da sta vožnja pod vplivom alkohola in neprilagojena hitrost pogosta in žal vse prevečkrat usodna kombinacija prometnih nesreč.

Naročnik oglasne vsebine je AVP