Prijatelj na elektriko

Če po čem, je bil francoski Citroën v zgodovini znan po tem, da se je stvari loteval drugače, nenavadno, izven ustaljenih vzorcev. Potem so ga neusmiljeni tržni boj in korporacijske zahteve zniževanja stroškov prepogosto pahnili v uniformne izdelke, s katerimi sicer ni bilo nič narobe, a posebej izstopali niso. Zdaj so iz klobuka le potegnili nekaj bolj nenavadnega, domislici pa je ime ami s povednim pristavkom 100 % electric.

No, ime ni novo, citroën ami je bil avtomobil iz šestdesetih let, z njim so želeli Francozi zapolniti luknjo med legendarnim manjšim, a malce rustikalnim spačkom (citroën 2CV) in večjo, bolj prestižno žabo (citroën ID19). Menda so z njimi merili na sodobne ženske, v katalogu so se nanje obračali z naslovom »Za vas, gospa«. Takratni ami 6 je bil na cesti nezgrešljiv z navznoter nagnjenim zadnjim steklom. Postal je tudi karavan, vsega skupaj so jih izdelali več kot milijon, v kakem letu je bil to najbolje prodajani avtomobil v Franciji sploh, svojčas je nastajal tudi pri nas v koprskem Tomosu. Nasledil ga je ami 8, ki je vozil tja do sredine sedemdesetih let, potem pa je ime ami počivalo.



Vse do pred nekaj leti, ko so ga znova uporabili pri pripravi majhne električne študije ami one in ga letos uredili tudi v proizvodni izdelek. Menda sta bila to dva ločena projekta, ampak posvetimo se zdaj le amiju, ki pelje na ceste. Nenavadni štirikolesnik je res oblikovan v nekoč odbito nenavadnem Citroënovem slogu.

​

Če ga na hitro pogledamo s strani, moramo dobro pomisliti, kaj je pri njem spredaj in kaj zadaj. Na obeh straneh je oblika skoraj identična, tudi blatniki in odbijači, le da sta sprednji okrogli luči, s katerima vas prijatelj ami nadvse prijazno pogleda, v beli barvi, zadnji pač v rdeči. Spredaj in zadaj sta precej nad njima v kotih majhni lučki za smernika, malce vse skupaj spominja na prvo Fiatovo multiplo. Če je to res, bo avtomobil ljudem bodisi zelo všeč ali pa se jim bo zdel obupno grd.

Drvi do 45 km/h

Ami ima dvoje vrat, s tem da se voznikova odpirajo nazaj, tako kot nekoč v fičku, sovoznikova pa kot je danes standardno, naprej. To je vozilce za dve osebi, ki imata v njem vsaj po posnetkih sodeč soliden prostor; če je voznik sam, bo kako torbo ali nahrbtnik stisnil ob pregrado na sovoznikovi strani, kaj res tankega, mapo ali jopico, je mogoče pospraviti še za oba sedeža. Notranjost je zelo plastična, a kar pestra, izstopa široka zgornja površina armaturne plošče, na kateri so različna odlagališča, npr. za kavni lonček neposredno za volanom, na desni pa v duhu časa ne sme manjkati nastavek za pametni telefon, ki potem postane osebni večfunkcijski zaslon.



V vratih so odlagališča v mrežah, za njihov poteg sta znotraj nameščeni živobarvni zanki, stekli v vratih pa se ne spuščata, ampak po polovici odpreta navzven in navzgor – kot v nekdanjem spačku! Levo ob sovoznikovem sedežu so gumbi za programe za vožnjo, naprej, nazaj ... Ami ima veliko steklenih površin, vključno s strešnim oknom, nima pa denimo vzvratnega ogledala, medtem ko sta okrogli stranski ogledali bolj podobni tistim miniaturnim stvarcam na mopedih.



Dolg je 2,4 metra, kar je še malce manj, kot je npr. meril prvi dvosedežni smart, jasno je, da je nadvse pripraven za parkiranje; tudi okreten je zelo, to že mora biti, če se bo premikal predvsem po mestu. Ami je štirikolesnik z električnim pogonom. Mali motor z močjo 6kW žene prednji kolesi, najvišja hitrost, ki jo glede na električni pogon doseže tiho in brez naprezanja, je 45 km/h. Doseg z enim napolnjenjem znaša do 70 km, litij-ionska baterija v zadku z zmogljivostjo 5,5 kWh se polni na vtičnici šuko, za to potrebujete približno tri ure, kabel je pospravljen v ogrodju sovoznikovih vrat.

V barvah po mestu

Če je bil prvi ami domnevno za ženske, današnji Citroënov šef oblikovanja Pierre Leclercq noče razmišljati po spolih. Specifična zunanja barva naj bi ne delovala niti moško niti žensko, seveda pa je prepričan, da odlično deluje z različnimi barvnimi paketi (moder, bel, oranžen …), ki so jih razvili posebej za amija. Tako se npr. odtenki na vratih ali prepoznavnih 14-palčnih kolesih ujemajo s poudarki v notranjosti, vsekakor gre vse v smeri čim večje živahnosti. V nedavni marketinški akciji so jih pobarvali na 23 načinov za prav toliko okrožij v Parizu.



Da je namenjen predvsem mestu, priča že vrsta poročil francoskih vplivnežev na youtubu, ki so amija poskusili kje drugje kot v francoski prestolnici. V Franciji se že začenja prodajati; poleg klasičnih Citroënovih trgovskih kanalov ga bodo ljudem pred oči postavili tudi v nekaterih velikih trgovinah z elektronskimi in električnimi izdelki. Če bi res želeli imeti čisto svojega, je cena ob upoštevanju tamkajšnje subvencije okrog šest tisoč evrov, sicer pa naj bi bil zanimiv tudi za najem ali različne sheme souporabe in najemanja vozila.

Električni ami se pelje v družbo sicer ne povsem identičnega in že dolgo prisotnega Renaultovega tekmeca twizyja, kjer sicer morebitna dva potnika sedita drug za drugim. Mimogrede, ko je twizy prihajal na trg, me je v pogovoru zanj navduševal tedanji drugi mož Renaulta Carlos Tavares. Zdaj je gospod že nekaj let veliki šef skupine PSA, katere del je Citroën, in se je morda spomnil … Poleg amija in twizyja naj bi se prihodnje leto v Evropi pojavil vsaj še en tekmec, seat minimo, ki se ponaša z atraktivnim dvižnim parom vrat. Verjetno smo koga še pozabili ali pa se šele razkrije.

Po domačem trgu bo ami postopoma dospel tudi v druge velike zahodnoevropske države, se pa še nič ne ve, kdaj bo pripeljal v Slovenijo.