Neomejen dostop | že od 9,99€
V razvoj alternativnih pogonov se zadnja leta vlaga izjemno veliko denarja, zlasti v razvoj električnih vozil in baterij zanje. A vse več je tudi aktivnosti v drugih smereh, ki naj bi pripomogle k manjšemu onesnaževanju in segrevanju. Na naša vprašanja o rešitvah za klasične motorje je tokrat odgovarjal Blaž Likozar, vodja odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani.
Stvar je smiselna iz več razlogov. Če gledamo izkoristek, so gorivne celice dokaj učinkovite, imajo pa nekatere težave. So zelo kompleksne, vsebujejo kritične elemente za katalizator, kot je platina, tretja stvar pa je predrugačenje dobavnih verig v avtomobilski industriji, kot jo poznamo danes. Ta bi se podobno kot za baterijske električne avtomobile morala močno prilagoditi, tako po številu kot tipu delovnih mest. Glede na delež avtomobilske industrije v slovenskem izvozu bi se sprememba glede na evropsko povprečje močno poznala. Pri uporabi vodika neposredno kot goriva so glavne prednosti te, da še vedno ohranimo motor z notranjim zgorevanjem, dobaviteljska veriga bi se sicer morala prilagoditi, notranja logika pa bi ostala enaka. A seveda tudi pri takšni uporabi vodika ostajajo nekateri izzivi, na primer shranjevanje pod tlakom.
Res je precej čistejše. Pri gorenju vodika nastajajo dušikovi oksidi, ki jih je treba nevtralizirati z določenimi katalizatorji. A te že imamo v dizelskih in bencinskih motorjih. Kar zadeva emisije ogljikovega dioksida, pa nastajajo le navzgor po energetski verigi. Če zagotovimo t. i. zeleno električno energijo za pridobivanje vodika z elektrolizo, je edina emisija CO2 povezana z gradnjo vetrnic ali sončnih panelov.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji