Pozabite na zmanjševanje delovne prostornine

Scenic četrte generacije, ki je leta 2016 zapeljal na prodajno sceno z nenavadno velikimi, a vedno serijskimi 20-palčnimi platišči, je pred kratkim doživel dizelsko modernizacijo.

Pozabite na zmanjševanje delovne prostornine. Zdaj gre za drugačno filozofijo, ki v primerjavi z dosedanjimi 1,6-litrskimi dizli slaba dva decilitra doda, ne pa odvzame. Glede na to ne preseneča odločitev za tlačno polnjenje z enim turbopolnilnikom, ne pa tehnično zahtevnejšim in pri okvarah precej dražjim z dvodelnim turbinskim delom.



A nič zato, moči in navora ne bo primanjkovalo! Štirivaljnik je s 110 kW (150 KM) in 340 Nm navora (obstaja tudi šibkejša različica s 120 KM) kos večini izzivov. Vleče dobro in pri polni obtežbi nič podhranjeno. Z najmočnejšim dizelskim scenicom pospešiš ob podpori spodobnega šeststopenjskega ročnega menjalnika, z resda precej dolgimi gibi prestavne ročice, do največ 208 km/h in porabiš povprečno od šest do sedem litrov goriva. Dosežek ni rekorden, je pa dober. Nekateri dizelski tekmeci so za kakšen odtenek varčnejši in hkrati bolj prefinjeni.


 
Drugo je pri družinsko naravnanem scenicu bolj ali manj znano. Notranjost je udobna, prostorna in zračna. Položaj za volanskim obročem ne razočara, enako velja za ergonomsko korektnost. Odlagališč je veliko, morebitnih napak in razočaranj malo. Kakšna kritika leti na sredinski upravljalno-informacijski sistem in njegovo delovanje v slogu tablice, pri čemer pogrešamo nekaj priročnosti. Ni tragično, a poznamo boljše rešitve.

Francoz se sicer vozi prijetno in udobno, na ovinkih dovolj stabilno in nikoli zahrbtno. Kdor išče korekten družinski avtomobil z udobno in veliko notranjostjo, dobrimi voznimi lastnostmi in je zadovoljen z bolj običajno, ne stilistično dovršeno podobo, ga najmočnejši dizelski scenic ne bo razočaral!