Posebnež, ki mami poglede

Pri tem avtomobilu boste težko našli že drobtinico racionalnosti. Če potrebujete veliko prostora, boste raje izbrali X3, komur so pomembne vozne lastnosti, se bo bržkone odločil za štirico brez X. A očitno je na trgu prostor nastal tudi za X4, svojevrstnega križanca med športnim terencem in kupejem. Na cesti je namreč že druga generacija.

Lahko si mislite, kar želite, a glave mimoidočih se za takšnim avtomobilom obračajo. Nič nenavadnega, oblika je posebna, barva testnega primerka doda svoje, morda kdo po pogledu z glavo tudi zmajuje. Pa mu vendarle ni treba. X4 je čistokrvni BMW, kar pomeni, da mu, še zlasti v izvedbi s štirikolesnim pogonom, ne moremo očitati pretirane okornosti ali slabih voznih lastnosti. Že res, da se čutijo njegova masa (z golimi 1830 kg je sicer 50 kg lažji od predhodnika) in mere (s 4752 mm dolžine in 1918 mm širine je 81 mm daljši in 37 mm širši kot prej), a vseeno ne toliko kot pri večjem in še bolj brutalno absurdnem X6, na katerega je testno vozilo vsaj malo spominjalo tudi zaradi 20-palčnih koles.



V novi generaciji X4 se tudi zadaj sedi dovolj spodobno (vsaj na bočnih sedežih), družinski uporabi je vsaj deloma namenjen prtljažnik s 525 litri osnovne prostornine, ki jo je prikladno mogoče širiti s podiranjem naslonjala zadnjih sedežev v razmerju 40:20:40. Če lahko pohvalim preprost dostop (z vrati prtljažnika se pač dvigne tudi šipa), pa je spodnji rob prtljažnika visok, kar je manj uporabno, in za njim je zoprna stopnica.



Voznikov delovni prostor je urejen po beemvejevsko, uporabljeni materiali so pričakovano na visoki ravni, s paketom M sport, ki ga je imel testni avtomobil, smo lahko vonjali tudi športnost. V hladnih jutrih nekoliko glasen in tresoč štirivaljni dvolitrski turbodizel s 170 kW moči te športnosti sicer ni poudarjal, a v resnici bi lagal, če bi mu očital podhranjenost. K poskočnosti je pripomogla predvsem kombinacija velikega navora (500 Nm) in odličnega osemstopenjskega samodejnega menjalnika. Če se boste znali voziti mirno (v načinu eco pro, denimo), bo poraba lahko zdrsnila tudi pod sedem litrov na 100 km, v povprečju pa se bo vendarle povzpela vsaj liter više.



Kakor se spodobi pri takšnem avtomobilu, no, pravzaprav pri avtomobilu s takšno ceno za dodatno opremo, je seznam različnih elektronskih pomagal tako rekoč popoln. Posebej naj omenim radarski tempomat, s katerim lahko (khm, v zahodni tujini) vozite tako rekoč brez pritiskanja na plin in zavoro. Za to poskrbi pametno napovedovanje omejitev hitrosti, denimo pred naseljem, ko zgolj s potrditvijo hitrosti, ki se prikaže osenčena na prosojnem zaslonu, dosežemo, da avtomobil pred začetkom naselja sam upočasni. In ko pred koncem naselja potrdimo, da se strinjamo s predlaganim povečanjem hitrosti, X4 počaka do table, nato začne samodejno in konkretno pospeševati. Pri nas zadeva (še?) ne deluje.
Najbrž je takšna igrivo sproščena vožnja tudi najbolj primerna za avtomobil tega kova. Pa naj bo ta trditev še tako skregana s slovesom znamke, včasih je pač treba znati tudi uživati ...