Neomejen dostop | že od 9,99€
Letošnje poletje je doslej postreglo z vremenom, ki ni bilo najbolj pisano na kožo motoristom. Bili smo priča tako vročinskim valovom, med katerimi se je živo srebro povzpelo nad 30 stopinj Celzija, kot tudi nevihtam z močnim vetrom in točo. Čeprav pravijo, da ni slabega vremena, ampak je le slaba oprema, ta rek v primeru močnega vetra in toče na motociklu ne drži povsem. Po drugi strani pa lahko višje poletne temperature na motociklu prijetneje preživimo, če izberemo zračnejša oblačila. Vsekakor ne govorimo o majicah in kratkih hlačah, ampak o pravih motorističnih oblačilih z vgrajenimi ščitniki in zadostnim prezračevanjem.
Zakaj gola koža ne sodi na motocikel, pa četudi je vožnja v majici s kratkimi rokavi v poletni pripeki zelo prijetna? Preprosto zato, ker je padec z motocikla, čeprav pri majhni hitrosti, boleča izkušnja že v motoristični opravi. Verjetno je odveč pisati, kakšne poškodbe povzroči drsenje gole kože po asfaltu.
Na evropskem trgu so motoristična zaščitna oblačila od leta 2020 označena tako, katero stopnjo zaščite po standardu CE (EN 17092-1:2020) omogočajo. Standard pozna tri stopnje zaščite, pri čemer oznaka A pomeni najnižjo stopnjo, AA srednjo in AAA najvišjo. Uvedba oznak je naredila red, saj kupci zdaj vemo, ali kupujemo zaščitno motoristično oblačilo ali zgolj oblačilo. Seveda višja stopnja zaščite običajno pomeni tudi »debelejše« sloje materiala in zato »toplejše« oblačilo. Pozimi je to dobrodošlo, poleti malo manj. Menimo, da so zračna poletna motoristična jakna, motoristične hlače, polvisoki motoristični čevlji in kratke motoristične rokavice – vse našteto z oznako A – zadostna zaščita za kratke vožnje z motociklom, saj so hitrosti navadno manjše.
Oblačenje za daljše motoristične izlete, na katerih bomo prečkali različna temperaturna območja, pa je že svojevrstna umetnost. Kljub pripeki v dolini so gorski prelazi tudi poleti lahko zelo sveži. Prav tako nas bo med vožnjo hladil veter, ko pa bomo stali v koloni pred cestninsko postajo, nam bo v motorističnem kombinezonu vsaj toplo, če ne vroče.
Izkušnje članov motorističnega dela naše redakcije govorijo v prid uporabe več slojev oblačil, tehnike, ki je dobro znana pohodnikom in gornikom. Osnova je tehnično oziroma funkcijsko perilo, ki učinkovito odvaja znoj s kože. Najboljše je tisto iz merino volne. Sledi vmesni sloj, ki je poleti navadno v kovčku in ga oblečemo, ko temperatura pade. Tu imamo v mislih ali tanek flis ali toplotno izolacijo, ki smo jo dobili skupaj z motoristično jakno. Zunanji sloj je motoristična jakna z vsemi potrebnimi ščitniki. Ta naj bo za poletno uporabo čim bolj zračna in po možnosti brez všite membrane. Dodajmo še, da usnje kot material tudi v poletnih mesecih nima prave konkurence, ko govorimo o udobju nošnje. Le da za poletje izberemo tanjšo, perforirano izvedbo usnja. Za primer dežja pa seveda ne pozabimo s seboj vzeti dežnega kompleta.
Padci motoristov so boleči in poškodbe so ponavadi hujše, kot jih v prometni nesreči dobijo avtomobilisti. Postopek pomoči padlemu motoristu pa je enak kot pri vseh drugih poškodovancih. »Najprej je treba zavarovati (označiti) mesto prometne nesreče, da ne pride do naleta še kakšnega vozila. Nato preverimo stanje zavesti poškodovanca. Ključno je, da takoj pokličemo reševalce na 112, saj laiki sami ne bodo mogli dalj časa zagotavljati poškodovancu ustrezne pomoči. Če poškodovanec ne diha ali je doživel srčni zastoj, začnemo z oživljanjem,« pojasnjuje travmatolog Tomaž Randl z UKC Ljubljana.
Ker moramo za oživljanje motoristu sneti čelado, smo zdravnika vprašali, kako to pravilno storimo. Opozoril je, da motoristu čelado snamemo samo v primeru, da je potrebno oživljanje. Sicer počakamo na reševalce, ki so vešči snemanja motoristične čelade pri poškodovancu. »Z neustreznimi prijemi bi lahko laiki povzročili dodatno poškodbo vratne hrbtenice. Čelado naj vedno snemata dva: prvi naj drži poškodovančevo glavo in vrat, da med snemanjem ne pride do večjih premikov vratne hrbtenice, drugi pa snema čelado,« poudarja sogovornik. Omenimo še, da imajo nekatere sodobne čelade že vgrajena posebna trakova v sili, s katerima odstranimo lični blazinici in tako olajšamo snemanje čelade.
Po besedah Jožeta Šparovca, vodje maloprodaje pri AS Domžale Moto centru, ima večina proizvajalcev motoristične zaščitne opreme v ponudbi oblačila za poletne dni. »Revolucionarnih novih rešitev, kot so bili pred leti hladilni jopiči za motoriste, pa v zadnjem času nismo imeli,« še doda Šparovec. Hladilne jopiče še vedno lahko kupimo, vendar svetujemo nekaj previdnosti, saj so izkušnje pokazale, da je takšno hlajenje lahko tudi premočno, še posebej, ko zapeljemo v hladnejše predele.
Po katerih poletnih motorističnih oblačilih pa povprašujejo naši motoristi? Šparovec odgovarja, da je veliko povpraševanje tako po klasičnih jaknah kot po bolj »casual« izdelkih, kot so kapucarji, zračni puloverji, kavbojke. Seveda imajo vsa našteta oblačila kljub urbanemu videzu vgrajene ščitnike.
Na motociklu smo bolj ali manj omejeni s prostorom za prtljago. V najboljšem primeru imamo na voljo dva stranska in vrhnji kovček ter torbo na posodi za gorivo. Kot pravijo strokovnjaki agencije za varnost prometa moramo pri spravljanju prtljage na motocikel upoštevati dovoljeno obremenitev motornega kolesa in kovčkov. Nosilnost motocikla je zapisana v navodilih za uporabo, tam se informiramo tudi o morebitnih prilagoditvah vzmetenja in tlaka v pnevmatikah zaradi dodatne teže.
Najboljša rešitev za potovanja so brez dvoma trdi kovčki. Ne glede na vrsto kovčka (trdi, poltrdi, mehki) moramo upoštevati dovoljeno največjo obtežitev kovčka (pogosto je to okoli 5 kilogramov) in omejitev hitrosti vožnje. Kot še poudarjajo na agenciji, pospravimo težje kose prtljage na dno stranskih kovčkov, lažje pa v vrhnji kovček. Tako bomo čim manj spreminjali težišče motocikla in s tem njegove običajne vozne lastnosti. Pomembno je tudi, da sta stranska kovčka enakomerno obtežena. Dodajmo še, da kovčki niso vedno 100-odstotno vodotesni, zato je pametno, da stvari pospravimo v posebne vodotesne torbe.
Zelo praktične so tudi torbe na posodi za gorivo oziroma »tanktorbe«, kot jim pravimo motoristi. Vanje lahko pospravimo potrebščine, ki jih želimo imeti pri roki, kot so dokumenti in fotoaparat. Sicer pa ne smemo pozabiti, da dodatna obtežitev motocikla lahko vodi v daljšo zavorno pot.
Sogovornik poudarja, da na temperature v notranjosti čelade vpliva tudi njena barva – svetlejše močno zmanjšajo pripekanje sonca v glavo. Poleg tega notranji polistirenski vložek deluje kot odličen izolator. Prav tako se mu zdi pomembno, da je notranjost čelade premišljeno in učinkovito prezračevana in da je oblazinjenje iz materiala, ki v vročini ne draži kože. Nič manj pomembno ni, da je možno prezračevalne šobe preprosto zapreti, ko se ohladi.
Ne glede na letni čas je za varno vožnjo z motociklom ključno, da je ta tehnično brezhiben in da je motorist psihofizično pripravljen na vožnjo. Zavedati pa se moramo, da lahko visoke poletne temperature na motoriste vplivajo negativno – postanejo nervozni in popusti jim zbranost. Zato inštruktorji varne vožnje motoristom svetujejo, naj se, če je le mogoče, izogibajo najhujši pripeki, naj napravijo več postankov in pijejo dovolj (brezalkoholne) tekočine, da ne bodo dehidrirali.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji