Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Avtomobilno

Po dolgih letih novi bugatti

Tourbillon je hudo zmogljiv, predvsem na bencin, a tudi z elektriko.
Bugatti tourbillon je naslednik modela chiron. FOTO: Bugatti
Bugatti tourbillon je naslednik modela chiron. FOTO: Bugatti
30. 6. 2024 | 05:00
5:00

Obstajajo avtomobili, ki jih vozijo zelo redki, še vidimo jih na cesti težko. A to ne pomeni, da ne zanimajo še koga drugega. Morda je na vrhu te skupine znamka Bugatti, ki novosti ne predstavi vsak dan. Pred kratkim jo je, to je bugatti tourbillon.

Tourbillon bi po francosko pomenilo vrtinec, ampak v našem primeru je to prej malce povezano z urarskim pojmom za mehanizem, ki izenačuje vpliv gravitacije. Davnega leta 1795 ga je izumil urarski genij Abraham Louis Breguet. Izdelava instrumenta je zapletena, kar znatno vpliva na ceno ure in njen prestiž.

Ni nam znano, ali ima ta sistem za merjenje časa tudi novi bugatti istega imena, glede na ceno bi že mislili tako. Če nič drugega, imajo instrumenti za volanom videz ur v povečanem merilu. Dve igli na sredinski številčnici skrbita za vrtljaje (številčnica se pomakne do 10.000 vrt./min.) in hitrost (kaže vse do 550 km/h?). Na levi strani so analogni merilniki baterije, temperature olja in goriva, na desni dvojni kazalci, ki prikazujejo porabo energije električnega pogona in bencinskega motorja v realnem času. Merilniki so sicer nameščeni za umetelno pritrjenim volanskim obročem. Vse skupaj so pripravili švicarski urarji, gre za 600 različnih elementov, menda so uporabljali tudi drage kamne, safir in rubin. Morda se bo vse skupaj komu zdelo pretirano (kičasto?) ali pa nasprotno, kot znamenje najvišje ravni (brezčasnega?) prestiža.

Urarski pristop k armaturni plošči FOTO: Bugatti
Urarski pristop k armaturni plošči FOTO: Bugatti

Tako kot se z armaturno ploščo želijo približati nekakšnemu retro slogu, se zdi, da je deloma klasičen tudi pogon. Nikakor ne kakršen koli, pa vendar je malce tudi v duhu časa. Osnova je približno en meter dolg 16-valjni skoraj osemlitrski bencinski agregat, drugače kot pri predhodniku chironu in še pred njim veyronu tokrat brez prisilnega polnjenja, zato pa s pomočjo treh električnih motorjev, dveh spredaj in enega zadaj. Seveda s huronsko močjo; 1800 konjev ga do 100 km/h pospeši v dveh sekundah, do 200 v manj kot petih … največja hitrost je 445 kilometrov na uro.

Za električna motorja zagotavlja energijo baterija z zmogljivostjo 25 kWh, avtomobil lahko nekaj deset kilometrov prevozi le na elektriko, vse skupaj je pripravljeno na 800-voltni arhitekturi, ob kateri se baterija tudi ekspresno napolni. Potem so tu še drugi elementi, kot poseben zadnji aktivni spojler, difuzor, pa (jasno) lahka gradnja, napredno vpetje ...

Par dvižnih vrat in dramatično oblikovan zadek FOTO: Bugatti
Par dvižnih vrat in dramatično oblikovan zadek FOTO: Bugatti

Bugatti je starodavna francoska znamka, ki jo je v sodobnih časih najprej oživil Romano Artioli v Italiji, a dlje od modela EB 110 ni šlo. Potem je prišlo še danes trajajoče obdobje Volkswagna. Ta je na prelomu tisočletja rastel v imperij. Njegov šef in idejni tvorec rasti Ferdinand Piëch, ki je nekoč naredil velike stvari z Audijem, je pač hotel imeti vse, kar se je dalo, tudi Bentleyja (Rolls-Royce mu je izmaknil BMW), Lamborghinija in ne nazadnje Bugattija, za katerega je kupil pravice in ga obudil. Prvi model veyron so po dolgih pripravah in mnogih preložitvah predstavili pred približno dvema desetletjema. Takrat so govorili o ceni milijon evrov za 1001 konjsko moč. Po veyronu je leta 2015 prišel chiron, prav v času Volkswagnove dizelske afere.

Zdaj je čas za tourbillon, tega je pred dnevi na sedežu manufakture v Molsheimu v Franciji predstavil Mate Rimac, prvi mož družbe Bugatti-Rimac. Hrvat, ki je zaslovel s super zmogljivim elektro športnikom, je pred časom nepričakovano dejal, da zaradi zapovedane električne mobilnosti za leto 2035 navdušenje nad temi avtomobili popušča, da njihova rimac nevera sploh ne gre tako zelo dobro v prodajo.

Tourbillon bo stal vsaj 3,8 milijona evrov. FOTO: Bugatti
Tourbillon bo stal vsaj 3,8 milijona evrov. FOTO: Bugatti

»Najenostavneje bi bilo vzeti nevero in iz nje narediti bugattija. Toda namen ustvarjanja bugattija ni poenostaviti stvari, ampak jih otežiti, saj delamo, kar je prav,« je rekel hrvaški podjetnik in dodal, da so nekateri želeli, da bi bil tourbillon povsem električen, a da je on vodstvo koncerna Volkswagen in takratnega šefa Herberta Diessa na srečo prepričal, da je najbolje, da bo hibrid.

Malce ga bodo prihodnje leto še uglaševali, proizvodnja je napovedana za leto 2026, izdelali naj bi 250 primerkov po vsaj 3,8 milijona evrov.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine