Petdeset let katrce iz Novega mesta

Legendarni renault 4, katrca, je svojo proizvodno pot v šestdesetih letih prejšnjega stoletja začel doma v Franciji, dobro desetletje kasneje pa tudi v takratnem IMV v Novem mestu, predhodniku današnjega Revoza. Dobrih 50 let je od tega in temu času je posvečena razstava, ki jo je pripravil Dolenjski muzej, z nepogrešljivim sodelovanjem Kluba prijateljev IMV, ki je zagotovil vse eksponate.

Na razstavi so predstavljeni začetki proizvodnje katrce v Franciji in predvsem nato v Novem mestu, kjer se je začela februarja 1973. Tu so zbrani fotografije, podatki, statistike proizvodnje, prodaje, trgov, cen … Tudi njene tehnične lastnosti, da je, recimo, zmogla moč 34 konjev, da je imela maso komaj 700 kilogramov, najvišjo hitrost 120 km/h, (»ergonomsko«) prestavno ročico na armaturni plošči, da je prtljažnik 3,7 metra dolgega avta ob podrti zadnji klopi znašal neverjetnih 950 kubičnih decimetrov; no, če se malo pošalimo, ni omenjeno na primer rošenje šip v dežju ali pa da se s katrco ni bilo dobro resneje zaleteti ...

Kot pravi Matej Rifelj, kustos razstave, so IMV-ju naročili tudi pripravo prenove katrce, bili s predlogom Georga Gedla zadovoljni, a ga žal niso uresničili. FOTO: Gašper Boncelj

Na razstavi je prikazan tudi izsek iz enega od filmov Filipa Robarja Dorina o tedanji proizvodnji. Kot je posebej poudaril kustos razstave Matej Rifelj, so vključili fotografije načrtovane prenove modela, ki so jo Francozi leta 1986 naročili IMV-ju: oblikovalec Georg Gedl je pripravil dva predloga, ki sta bila vodilnim v Renaultu všeč, a se zaradi stroškov pa tudi zaradi približevanja konca modela zanju žal niso odločili; ob koncu proizvodnje so za pripravo katrce porabili 38 ur, za primerek takrat že novejšega renaulta 5 le še 20 ur. Druga manj znana zanimivost so bile katrce za tekmovanje v reliju, v Novem mestu so pripravili šest primerkov, ki so tekmovali na takratnem jugoslovanskem prvenstvu.

Na razstavi so tudi avtomobilski modelčki renaulta 4. FOTO: Gašper Boncelj

Na razstavi je tudi renault 4 GTL iz leta 1992, ki je bil zadnja serijsko izdelana katrca sploh. Je v svetli, skoraj beli barvi, ta in rdeča sta bili na koncu najpogostejši. Do tistega trenutka so jih v Novem mestu izdelali 579 tisoč, po vsem svetu sicer od začetka do konca več kot osem milijonov. Malce so se na razstavi navezali tudi na bodoči renault 4, ki bo električen in je kot koncept za zdaj še zakrit, izdelovali naj bi ga v Franciji. Dodajmo še, da je katrca že starodobnik, kar nekaj jih izjemno lepo ohranjenih oziroma obnovljenih še vozi pri nas. Cena je precej narasla, za kolikor toliko spodobno vozilo znaša pet tisočakov, če je zelo posebna, lahko še do trikrat več.

Svetlo rjavi renault 4 GTL je bil zadnja serijsko izdelana katrca. FOTO: Gašper Boncelj

Razstavo 50 let novomeške katrce organizira Dolenjski muzej,  z nepogrešljivim sodelovanjem Kluba prijateljev IMV, ki deluje od leta 2002. Slednji je svojevrsten fenomen, s pomočjo lokalnega gospodarstva so pripravili ogromno nepogrešljivega, dragocenega materiala. Razstava, ki se odpira prav v obnovljenih prostorih muzejske zbirke kluba IMV na območju Drgančevja v Novem mestu, bo odprta do konca marca 2025, seveda si želijo čim večjega obiska. Kot je dejal novomeški župan Gregor Macedoni, je legendarna katrca  za Novomeščane več kot avto, je simbol industrijskega, predvsem avtomobilskega razvoja v Novem mestu: »Kako daleč je segala vizija Jurija Levičnika [zasnoval je razvoj industrije motornih vozil na Dolenjskem], priča tudi dejstvo, da še danes delujejo takrat zastavljeni proizvodni obrati, sicer pod drugim imenom, z drugimi ljudmi in lastniki«.

Izseki iz filma o tem, kako je nekdaj potekala proizvodnja v IMV. FOTO: Gašper Boncelj

Po besedah direktorice Dolenjskega muzeja Jasne Dokl Osolnik, je razstava o katrci v Novem mestu njihova druga občasna razstava v pričujoči energetsko posodobljeni muzejski stavbi Kluba prijateljev IMV (prva je bila o Adrijinih prikolicah), njihova skupna želja pa je, da bi ta muzejska stavba kot dislocirana enota prešla pod Dolenjski muzej, če bodo seveda za vse to izpolnjeni pogoji. Želijo si, da bi ministrstvo za kulturo, ki jih večinsko financira, zbirko prepoznalo kot pomembno za celotno Slovenijo, torej ne le lokalno, saj je bila katrca vseslovenski fenomen, vozili so jo povsod. Tako razmišljajo tudi na novomeški občini, ki je dala pričujoče prostore klubu IMV v brezplačni najem in s pomočjo EU financirala obnovo.