Niro drugič in na tri načine

Kia ima v svojem portfelju modele, ki lahko vozijo le s klasičnim bolj ali manj elektrificiranim pogonom, pa tudi kakšnega, ki je lahko le električen. Kia niro sodi med prve, v novi, drugi izdaji je lahko hibrid, priključni hibrid ali popolnoma električni avtomobil.

Kia niro v povsem novi izdaji meri 4,4 metra, 6 cm več od predhodnika. Lahko bi ga uvrstili med mestne križance, vsekakor je vsaj na prvi vtis še vedno dokaj okreten in lahkoten avtomobil. Tudi prepoznaven, Kia s tem že dolgo nima več težav, aktualnemu oblikovalskemu slogu pravijo »združena nasprotja«, je zanimiv in predvsem drugačen od tekmecev. Seveda je povsem električni niro vsaj spredaj le malce drugačen, njegova maska je povsem zaprta.

Notranjost je dobro izkoriščena, lahko rečemo, da glede na obstoječe mere ponuja soliden prostor tako za potnika kot za prtljago. Je pa prtljažnik največji pri električni izvedbi (490 l), nekoliko manjši pri hibridu (451 l) in najmanjši pri priključnem hibridu (385 l).

Ureditev za volanom je v slogu novejših Kijinih modelov, z dvema povezanima zaslonoma, morda najbolj izstopa sredinska konzola, na kateri je kolesce, z vrtenjem katerega se pomikamo po voznih programih. Dobro delujeta sprednja sedeža, ki sta razmeroma vitka, da je za njima dovolj prostora, pa vseeno ponujata dokaj dobro sedenje. Seveda se sedi malce više, to kupci križancev tudi pričakujejo.

Niro je, kot rečeno, lahko pripravljen v treh pogonskih izvedbah. Kot samopolnilni hibrid združuje 1,6-litrski bencinski štirivaljnik (moč 77 kW) in manjši električni motor (moč 30 kW), pri priključnem hibridu je električni motor močnejši (62 kW), večja je tudi baterija (11 kWh). Slednji lahko po uradnem merilnem ciklu samo na elektriko prevozi 65 km, v praksi bo tega seveda manj. Za prenos moči tega ali onega motorja na sprednji kolesi skrbi šeststopenjski samodejni menjalnik.

Povsem električni niro ima v dnu baterijski sklop z zmogljivostjo 65 kWh; sinhronski motor s trajnimi magneti zmore moč 150 kW, uradni doseg je do 460 kilometrov, tudi v tem primeru v realnosti verjetno nekaj manj, a vendarle pričakujemo, da ne dosti, saj so se električni modeli skupine Hyundai Kia doslej izkazali z eno najmanjših porab energije. Polni se lahko na različne načine, z izmeničnim tokom do moči 11 kW, najhitreje z istosmernim tokom z močjo do 72 kW, ima pa niro zdaj tudi sistem predpriprave baterije za hitrejše polnjenje. Prav tako ima priključek za polnjenje drugih električnih naprav, na primer električnega skiroja.

Novinec ima lahko množico opreme za udobje ali varnost, prvič tudi sistem zaviranja v sili v primeru nasproti vozečega vozila, na katero voznika najprej zvočno opozarja, potem pa tudi sam zavira.

Nira izdelujejo v Južni Koreji, prodajajo pa po vsem svetu. V dosedanji izvedbi je imel v Evropi 400.000 kupcev, pri nas precej manj, bil je bolj nišni avtomobil. Čeprav je težko reči, koliko jih bodo dobili, letos pri slovenskem zastopniku le računajo na vsaj sto vozil. Po ceni je najdosegljivejša hibridna izvedba, zanjo je treba v najosnovnejši opremi odšteti vsaj 30.000 evrov. Ker pri nas za priključne hibride že nekaj časa ni več subvencije, bo za to pogonsko različico, ki stane najmanj 44.000 evrov, verjetno manj zanimanja. Je pa priključni hibrid na voljo samo z najvišjo opremo in ga bodo dobavili le po naročilu. Morda več ali celo največ kupcev bo za povsem električnega nira, ki ima podobno ceno – slabih 43.000 evrov, od česar seveda lahko odštejemo subvencijo 4500 evrov.