Nemci imajo radi tudi kolesa

Nemci imajo radi avtomobile, no, razen članov aktivističnih organizacij, ki so ob začetku razstave v Münchnu kar silovito protestirale in ovirale prireditev. Nemci imajo radi avtomobile, a vse bolj tudi kolesa. bolj. Ta so prvič pomemben del razstave.

V treh dvoranah je zbranih kakih 70 razstavljavcev, ti so sem prišli kljub dejstvu, da se je pred kratkim končala specializirana kolesarska razstava Eurobike. Menda so jih privabili z ugodno ceno razstavnega prostora, toda vseeno je poskus treba pozdraviti, ali se bodo kolesa res postavila ob bok avtomobilom tudi na naslednji prireditvi, pa bo pokazal čas. Številke sicer kažejo, da bi moralo biti tako, saj njihova prodaja v primerjavi z avtomobili strmo narašča.

Po podatkih nacionalnega združenja proizvajalcev koles (ZIV) so leta 2019 v Nemčiji drugič zapored prodali več kot 4 milijone koles, lani pa že več kot 5 milijonov, promet je dosegel 6,4 milijarde evrov. To je predvsem posledica rasti prodaje (dražjih in donosnejših) električnih koles, ki so jih lani prodali 2 milijona, letos pa bo zelo verjetno številka še precej višja.

Kot je v anketi, ki je zajela 13 tisoč vprašanih, ugotovil sloviti japonski proizvajalec kolesarskih delov Shimano, sta glavna razloga za nakup želja po premagovanju večjih razdalj in doseganje boljše telesne pripravljenosti. Po tej raziskavi vsak četrti Evropejec že ima električno kolo oziroma ga bo v kratkem kupil.



V Nemčiji je menda sto tisoč kilometrov kolesarskih prog. V Münchnu, prepolnem gradbišč, se sicer niso zdele ravno blesteče, res pa smo opazili precej rdeče obarvanih posebnih pasov, na katerih imajo kolesarji pri semaforju prednost pred avtomobili.
Tudi na razstavi IAA Mobility je že hiter pregled dovolj za ugotovitev, da so pri kolesih v ospredju tista z oznako pedelec, torej z električnim motorjem, ki pa kolesarju predvsem pomaga pri obračanju pedal. Videti je mogoče vse vrste izdelkov, čeprav se zdi, da je največ razstavljenih koles mestnih in trekinških, malce manj gorskih.



Veliko je lepo in elegantno oblikovanih modelov, ki pa imajo temu primerne cene, marsikateri recimo velja celo pet tisočakov ali več. Ob našem hitrem obisku so nam v tem pogledu padla v oči elegantna električna kolesa nizozemske znamke Qwic, med znanimi nemškimi imeni je denimo novinec QiO, ki je prikazal prepoznavna kompaktna električna mestna kolesa. V Nemčiji, prav tako na Nizozemskem in Danskem, so vse bolj priljubljena tovorna kolesa v različnih izvedbah, bodisi za prevoz tovora ali otrok, mogoče so tudi kombinacije obojega. Ni nepomembno, da so v Nemčiji zanje na voljo subvencije.



Seveda se tudi pri kolesih dogajajo stalne izboljšave, na razstavi smo recimo opazili nekaj izdelkov, pri katerih so poskusili električni pogon skupaj z baterijo pripraviti čim lažji in čim manj viden ter zmanjšati skupno težo, ki je sicer precej večja kot pri običajnih kolesih. Znamka Coboc, ki deluje v tej smeri, poskuša to nadgraditi tako, da se nekateri deli uporabijo znova ali za druge namene. Avstrijski Vello je specializiran za lahka in zložljiva električna kolesa.


Proizvajalci pogonov, kot Brose in Bosch, ki so prav tako pomembni dobavitelji avtomobilske industrije, prikazujejo rešitve za kolesa z električno pomočjo, recimo tehniko povezljivosti oziroma upravljanje in delovanje v povezavi z aplikacijami na pametnem telefonu in vse boljši pogonski sistem.



Na razstavi je mogoče videti še nekaj znamk, posebej posvečenih otroškim oziroma mladinskim kolesom, pa tudi proizvajalce spremljevalne opreme. Tako je na primer Evoq prikazal kolesarski nahrbtnik z zračno blazino, ki se aktivira, ko elektronika zazna nenavadno premikanje kolesa (beri padec), in poleg čelade dodatno zavaruje kolesarja. Rešitev naj bi stala od 700 do 800 evrov, na trg šele pride.

Nazadnje naj omenimo, da IAA obiskovalcem poleg razstavljenih koles ponuja možnost praktičnega preizkusa (kar velja tudi za avtomobile), tako na samem razstavišču kot na razstavnih prostorih drugje v mestu.