Najbolj zanimivi avtomobili iz Frankfurta

Jesen je vselej čas za eno od velikih evropskih avtomobilskih prireditev. V dolgoletnem izmen­jevanju Pariza in Frankfurta je tokrat na vrsti slednji. Seveda se tako kot francoska prestolnica ni mogel izogniti precejšnjemu osipu nastopajočih, ki pa jih vendarle ni manjkalo. V ospredju so bili pričakovano domačini in pri njih predvsem električne napovedi. Na to temo se je postavil tudi kateri od njihovih tekmecev. Ni pa bilo vse v elektriki, med drugim je izstopala oživitev enega najbolj legendarnih čistokrvnih terencev. Izbrali smo nekaj modelov, ki so se nam na tokratnem salonu zdeli tako ali drugače pomembni ali zanimivi. Seveda je med njimi tudi kaka posebna atrakcija.
 

Električni volkswagen je dokončan

O njem so skoraj vse povedali že med postopnim razkrivanjem. I.D.3, električni volkswagen, ki so ga prvič napovedali pred tremi leti, je zdaj dokončan in gre v proizvodnjo. Dolg je skoraj kot aktualni golf, a ima zaradi manjših previsov in večje medosne razdalje znotraj več prostora. Kompakten električni motor je zadaj in pogon speljan na zadnji kolesi, akumulatorji so nameščeni v dnu. Armaturna plošča je povsem digitalizirana. Prvi izdelek z nove povsem električnim avtomobilom namenjene platforme bo imel različne izvedbe akumulatorjev z dosegom od dobrih 300 do več kot 500 kilometrov po novem merilnem ciklu WLTP. Izdelovali ga bodo v na novo urejeni tovarni v Zwickauu v Nemčiji, na njegovem domačem trgu se bo cena začela pri 30 tisočakih.

Pri nas jo morajo še določiti, so pa pred časom napovedali, da imajo prihodnje leto z njim velike prodajne cilje – električni volkswagen nove dobe, ki bo k nam najverjetneje prispel prihodnjega junija, naj bi že v letu 2020 tu našel 500 lastnikov. I.D.3 je seveda le prvi v seriji električnih avtomobilov, ki bodo zapeljali z nove platforme, že kmalu naj bi bil za prodajo pripravljen tudi nekakšen malce večji križanec, ki so ga kot koncept poimenovali I.D. crozz.

 

Oživitev legende s terena

Potem ko je bil skoraj kultni model s tem imenom kar nekaj časa upokojen, je britanska znamka Land Rover le presodila, da je z land roverjem defenderjem vredno začeti na novo. Defender sodobnih časov je zdaj tu in deluje, kakor da poskuša združevati nekdanjo nadvse utilitarno škatlasto pojavo s sodobnejšimi prijemi. Še vedno je precej oglat, prtljažna vrata, na katerih je nameščeno rezervno kolo, se tudi tokrat odpirajo na stran, a vetrobransko steklo je vendarle malce bolj položno, zdaj ima tudi samonosno karoserijo, za katero pravijo, da je izjemno čvrsta. Glede na predhodnika je zrasel. Najprej so ga prikazali v petvratni izvedbi, postopoma pridejo še druge karoserijske izpeljanke, krajše in daljše.

Ob stalnem štirikolesnem pogonu, zapori sredinskega diferenciala in dodatnih programih za zahtevne podlage pričakovano obljublja resne terenske zmogljivosti – da bo lahko prebredel do 90 cm globoko vodo, premagal zelo strme klance in vlekel težke prikolice. Uvodoma ga bodo ponudili z dizelskim in bencinskim pogonom, nato bo zaradi strožjih emisijskih zahtev postal tudi priključni hibrid. Izdelovali ga bodo v še zelo novi tovarni v Nitri na Slovaškem, na posebni proizvodni liniji, in menda prodajali po vsem svetu, tudi v ZDA in na Kitajskem. Bo dražji od predhodnika, koliko bo stal pri nas, je še prezgodaj reči, v Slovenijo se sicer pripelje prihodnjega marca ali aprila.
 

Namig na električno admiralsko ladjo

Niti Mercedes-Benz si ni mogel privoščiti, da v ospredje svoje predstavitve ne bi postavil nečesa na temo elektrike. EQS vision je še koncept, ki za leto 2021 napoveduje prestižno veliko limuzino z znakom zvezde, ki bo imela le električni pogon in naj bi tako postala tekmec tesli model S, bodočemu audiju e-tronu GT ali prihodnjemu le še električnemu jaguarju XJ. Z motorjema spredaj in zadaj, z ogromno moči (skupaj 350 kW), štirikolesnim pogonom, akumulatorji v dnu z zmogljivostjo 100 kWh ter dosegom, precej večjim kot pri njihovem prvem povsem električnem modelu EQC (celo do 700 km), ki sicer na trg prihaja zelo zelo počasi.

Ampak EQS z izjemno stransko linijo – dolgim lokom – je veliko bolj atraktiven kot EQC in le upamo, da se do proizvodnje vsaj zunaj ne bo preveč spremenil. Ker znotraj je ureditev izrazito konceptualno enkratna in si le težko predstavljamo, da bi kaj takšnega lahko dočakali na cesti. Seveda pa si mislimo, da bo Mercedes tudi po udejanjenju te študije v ponudbi še vedno imel svojo legendarno limuzino razreda S s konvencionalnim pogonom.

Honda e najprej na velike trge

Kazali so jo že dolgo tega, a čeprav zdaj, ko je nared, ni tako zelo ljubka kot v študijski različici, je prva povsem električna honda e še vedno čedna. Dolga je le 3,9 metra, električni motor, ki je na voljo v izvedbah z močjo 100 ali 113 kW, je nameščen v zadku, žene zadnji kolesni par. Honda e ni avtomobil velikega dosega, proizvajalec navaja, da s polno baterijo z zmogljivostjo 35,5 kWh prevozi 220 kilometrov. Hkrati poudarijo, da se pelje tako dobro, kot se lahko le honda. Tako kot audi e-tron ima namesto stranskih ogledal kameri, katerih prikaz je del velikega zaslona, ki se vleče z ene na drugo stran armaturne plošče. V kabini je vse zelo šik, a hkrati preprosto in čisto.

Honda e, ki jo bodo izdelovali na Japonskem, bo na velike evropske trge zapeljala v drugi polovici prihodnjega leta, v Nemčiji naj bi se cena začenjala pri 30 tisoč evrih, težko pa je reči, kdaj bomo prve ugledali v Sloveniji. Zato je tudi za ceno še prezgodaj. Morda celo prej pride naslednja generacija honde jazz, ki bo poslej vozila le še s hibridnim pogonom.

 

Najmočnejši lambo

Avtomobilska razstava brez kakega hudo športnega avtomobila ni prava razstava. V Frankfurtu je morda osrednje mesto med sanjsko nedosegljivimi izdelki zavzel lamborghini sian. Gre za količinsko omejeno serijo z »elek­triko okrepljenega« modela na osnovi aventadorja: 6,5-litrskemu bencinskemu dvanajstvaljniku pomaga še manjši električni motor, vse skupaj za moč več kot 800 »konjev«, pospešek z mesta do 100 km/h v 2,8 sekunde in največjo hitrost več kot 350 km/h.}

V spomin na nedavno preminulega dolgoletnega prvega moža koncerna Volkswagen bo nosil uradno oznako sian FKP 37: Ferdinand Karl Piëch, ki se je rodil leta 1937, ni bil le dolgoletni alfa in omega skupine Volkswagen, ampak tudi velik navdušenec nad športnimi avtomobili in je imel odločilno besedo, da je VW leta 1998 pod svoje okrilje dobil slovitega italijanskega proizvajalca. Že tri leta pozneje so predstavili model murcielago, prav v Frankfurtu. Tisti dan ga je sicer zasenčil teroristični napad v New Yorku, a murcielago je bil uspešen, znamka pa tudi, letos utegnejo prodati rekordnih 8000 avtomobilov! Ne vem, ali bodo prvi že letos všteti v tej količini, ampak siamov bodo izdelali 63. Vsi so menda že prodani, pa čeprav vsak stane več kot dva milijona evrov pred plačilom davka.