Morda bodo vsi elektrificirani, ne bodo pa povsem električni

Nisva imela na voljo veliko časa, ko je ob pomembni obletnici obis­kal Fordovega slovenskega uvoznika Summit Motors. Res je bil vtis, da ima urnik izračunan na minuto. Takšno je naše življenje, je rekel 56-letni Nizozemec Roelant de Waard, Fordov veteran, sicer pa navdušen smučar in motociklist. Ampak s Fordovim evropskim podpredsednikom teče pogovor pač o Fordu, njegovih izzivih, o odmiranju in rasti novih segmentov, o dizelskih in električnih načrtih in še čem.
 

V svojem govoru ste napovedali precej novosti. Za kaj konkretno bo šlo?

Nekaj smo že povedali, nekaj že poznate, po fiesti, ecosportu in focusu bomo prenovili model edge, prav tako lahka gospodarska vozila, pripravljamo pa še nekatere novosti, o katerih ne morem govoriti. V prihodnosti bomo imeli 40 elektrificiranih modelov, od tega jih bo 14 popolnoma električnih, nakazali smo atraktivno obliko športnega električnega terenca, načrtovanega za leto 2020.

Ford je bil do nedavnega zelo močan na področju enoprostorcev. Imeli ste model B-max, v ponudbi so še (grand) C-max in S-max, galaxy, je pa kar nekaj govoric, da s kakšnim od njih ne boste šli v naslednji generacijski krog?

Edina resnica je, da se segmenti razvijajo. Nismo napovedali nobenih odhodov, je pa tako, da nekateri deli trga izginjajo in nastajajo novi. Povedali smo, da se še naprej obeta rast na področju športnih terencev, tu bomo dejavni v prihod­nosti. Je pa to naraven proces. Če pogledate v klasične segmente, so to tisti, iz katerih prihajajo športni terenci.

Kaj pa mondeo? Zamujal je na trg, v segmentu, ki je že tako pod pritiskom.

Tu je veliko špekulacij. Ko smo zaprli tovarno v Genku v Belgiji, smo morali preseliti proizvodnjo in to je povzročilo mondeovo zamudo, veliko dragocenega časa smo izgubili. Bomo pa na trg zapeljali novo izvedbo tega modela, hibridni karavan, in pričakujemo, da bo zelo močan igralec, z manjšimi stroški lastništva kot dizelski karavan. Res je, da je ta del trga pod pritiskom, a pri nas verjamemo vanj.

Bo imel tako kot štirivratna limuzina v prtljažniku stopnico zaradi akumulatorja?

Boste videli, zato smo potrebovali nekaj več časa, da tega ne bi bilo …

Omenili ste dizelski pogon. Kar nekaj proizvajalcev izjavlja, da dizlov ne bodo več imeli oziroma da jih ne bodo več razvijali. Kakšno je stališče Forda?

Mislim, da je bilo na tem pod­ročju veliko izjav, ki niso, ko jih bolj preučite, čisto takšne, kot se najprej slišijo. Seveda, ko se povpraševanje po dizelskem pogonu zmanjšuje, se ne vlaga v njegov razvoj, a to še ne pomeni, da ga kar vsi opuščajo. Tako kot po drugi strani veliko proizvajalcev reče, da bodo vsi njihovi avtomobili električni – morda bodo vsi elek­trificirani, ne bodo pa povsem električni. Zato je treba te izjave brati pozorno. Mislim, da ima dizelski pogon slabši ugled, kot si ga zasluži, ker nekateri pri tej tehniki niso bili dovolj pošteni. Mi nismo nikoli goljufali. Z emisijskim standardom 6.2 je dizelski pogon rešil težave z izpustom onesnažil in je dober glede majhne porabe goriva in s tem izpusta ogljikovega dioksida. Zato mislimo, da ni posrečena strategija držav, da so neprijazne do tega pogona, saj bomo imeli sicer težave s prevelikim izpustom CO2. Menim, da so sodobni dizelski avtomobili dober in odgovoren nakup, za tiste, ki se veliko vozijo, so daleč najbolj gospodarna izbira. Dizel bo še imel pomembno vlogo. Upam, da bo razprava o njem, ko bodo ljudje res pogledali dejstva, postala bolj uravnotežena. Seveda pa posodabljanje ta pogon draži, zato ga v manjših vozilih in za krajše vožnje ne bo več veliko ali bo izginil.

Vseeno pa so zahteve EU glede zmanjšanja CO₂ do leta 2030 radikalne. Kako boste dosegli kar za 35 odstotkov nižje povprečne vrednosti?

Verjamemo, da bo že leta 2027 20 odstotkov trga povsem električnega. Edina razprava je, ali lahko verjamemo, da bo leta 2030 ta delež že pri 30 odstotkih, vsekakor pa kaže, da je to lahko pomemben del trga. Kupci imajo zadržke le glede dosega in seveda stroškov. Glede na napovedi o cenah akumulatorjev in napredku skozi leta bo prišel čas, ko bo to ustrezna izbira in boš akumulatorje lahko hitro napolnil, npr. v 15 minutah, doseg pa bo 500 km. Takrat bo to smiselna, ekonomična izbira. Potem gredo lahko stvari zelo hitro naprej. Je pa najpomembnejši dejavnik razvoj akumulatorjev.

Se ti res lahko toliko izboljšajo? Vi imate vpogled v ozadje, kaj delajo dobavitelji na tem področju?

Cena za kilovatno uro baterije je bila še pred nekaj leti 300 dolarjev, zdaj je blizu 200 dolarjev, veliko se dela pri novi generaciji akumulatorjev, precej verjetno je, da je takšen napredek mogoč.

Če se spomnim nedavnih besed vašega globalnega šefa Jima Hacketta, je zelo jasno rekel, da ni zadovoljen s poslovanjem Forda v Evropi in Aziji.

V Evropi je naš največji problem, da je naš najpomembnejši trg Velika Britanija. Zaradi brexita je močno padel tečaj funta, gospodarstvo se umirja in z njim marže. Tam namreč poteka 30 odstotkov našega evropskega poslovanja, izgubili smo veliko prihodkov.

Kakšen je vaš scenarij, če pogajanja na to temo ne bodo uspela?

Seveda smo zelo previdni, kaj rečemo glede tega. Je pa jasno, da če so trgovinske ovire, je trgovanja manj. Za zdaj smo vseeno umirjeno optimistični, da bo dosežen dogovor. Obe strani si ga želita in si prizadevata zanj, več kot polovico možnosti je, da se to zgodi.

Na nedavni veliki razstavi v Parizu je manjkala polovica industrije, tudi vas ni bilo, ne bo vas niti marca v Ženevi. Kaj so bo zgodilo z avtomobilskimi razstavami?

V Ženevi tokrat ne bomo sodelovali le izjemoma, saj bomo imeli v dneh po razstavi poseben dogodek z razburljivo napovedjo. Je pa sicer na salonih zelo težko uveljaviti svoje sporočilo, ko je okoli tebe še 20 drugih. Stvari se spreminjajo, mislim, da razstave ne bodo izginile, bodo pa imele bolj lokalen pomen.

Škoda, da nisva imela časa za še kako vprašanje o samodejnih vozilih. Glede njih je še veliko vprašajev.

Ko se bodo pojavila, se bomo nanje navadili v enem tednu in se bomo spraševali, kaj smo počeli toliko časa …