Moč, uglajenost in smisel za detajle

Pred nadaljnjim razvojem serije CB 1000R so se pri Hondi za trenutek ustavili in razmislili. Ne, so rekli, svet ne potrebuje še enega slečenega testosteronskega superšportnika, naredimo raje N.S.C. Po postanku, ki na Japonskem zagotovo ni mogel biti daljši od nekaj minut, so se lotili dela in naredili odličen neo sport cafe. Kakšen cafe?

V upravnih prostorih tovarne je na čelu dolge bele mize sedel Soičiro Honda. Tiho. Skupaj s šefom so bili tiho tudi vsi drugi iz vodstva. Taka je na tistem koncu sveta poslovna etika. Iz njegovih ust je končno le prišel dolg globok vzdihljaj, sledila pa mu je misel, vredna mojstra Yode. Rekel je: »Če naredite vrhunski izdelek, ga bodo ljudje kupili.«


 

Presežki so v detajlih

Rekonstrukcija dogodka morda ne ustreza resnici, izrečena misel pa pripada genialnemu gospodu Hondi in ji ne takrat ne danes ni mogoče ničesar dodati niti odvzeti. Očiščena vsega nepotrebnega stoji trdno kot gora Fudži. Tako kot nova CB 1000R.

Že na prvi pogled je jasno, da gre za do zadnjega mehanskega detajla premišljen in mojstrsko izdelan motocikel. Hkrati ne skriva želje po rahlem oblikovnem odmiku od drugih slečenih mišičnjakov. Predvsem tistih najbolj testosteronskih, kot sta na primer yamaha MT 10 ali KTM super duke. Če se vživimo v svet marketinških besednih virtuozov, lahko rečemo, da je nova CB zavila v rahlo retro, ali bolje, neo sport oblikovno smer. Naj bo, kakor hoče, retro ali neo, dejstvo je, da so njeni presežki v detajlih. Na primer v brušenju srebrnih dodatkov, manjši količini plastičnih delov, izstopajoči prednji LED-luči, vrhunsko oblikovanem večfunkcijskem LED-zaslonu in še bi lahko naštevali. Oblikovni odklon od predhodnice in najbolj izrazitih tekmecev pa ni edina pomembna sprememba nove honde CB 1000R, na podoben način je spremenjen tudi njen vozni značaj.




 

Nepraktična postavitev stranskega stojala

Krmilo je širše in postavljeno nekoliko višje kot pri predhodnici, a kljub temu ne tako široko kot pri nekaterih najbolj retro tekmecih. Agregat, ki si korenine deli s tistim iz modela fireblade, je preurejen v skoraj vseh ključnih elementih. Vrstni štirivaljnik zmore za 16 odstotkov večjo moč (107 kW pri 10.500 vrt./min), občutno so mu skrajšali prenose in dosegli izjem­ne pospeške, s katerimi v prvi treh prestavah prehiti celo CBR 1000RA. Prav tako so povečali navor v srednjem območju motornih vrtljajev, eno in drugo pa ponuja možnost tako udarno agresivnega kot povsem umirjenega, ležernega vozniškega tempa.

Prav slednje je še poseben užitek. Z izjemno zalogo moči in zvez­nim vlekom daje ta honda jasno vedeti, da lahko kadarkoli neusmiljeno udari, a hkrati ni nestrpna kot nekateri tekmeci. To ji štejemo v velik plus. Značaj se tudi pri spremembi delovanja elektronike (rain, standard, sport, user) ne spremeni radikalno.



Med rabo nas so drobno zmotili le nepraktična postavitev stranskega stojala in za malenkost preveč skupaj postavljeni ogledali. Sicer pa CB 1000R navduši v vseh pogledih. V našem primeru, a to je seveda stvar posameznikovega vozniškega sloga, še posebno s tem, da kljub izjemni moči in udarnemu značaju motorista ne izziva, ampak prej vabi k dinamični, a hkrati udobno sproščeni vožnji.