Lepši in okretnejši, bržkone tudi dražji

Kar malce nenavadno je v teh časih voziti popolnoma nov avtomobil, ki nima povsem električnega pogona. Resda gre tudi renault austral v smer elektrifikacije, a ne dlje kot s polnim hibridom. Hkrati je austral še en model, ki nakazuje Renaultovo spogledovanje s premijskim razredom.

Pri vseh novih modelih Renaulta zadnji dve leti je jasno, da hoče francoski proizvajalec ponuditi več, a seveda tudi računati več. Enak pristop smo videli predvsem pri električnem meganu, zdaj enako zgodbo vidimo pri australu, nasledniku kadjarja.

Še posebno v notranjosti je poudarek na kakovostnih materialih in skrbni izdelavi, vsekakor pa najbolj navduši osrednji del med voznikom in sovoznikom, ki resnično kaže na korak naprej v oblikovalskem pogledu. Hkrati je osrednji del tudi praktičen, saj se naslonjalo za voznikovo desnico vzdolžno premika.

Na prvi pogled malce spominja na električnega megana, toda austral je večji in ima bolj mogočno podobo ter spada v segment C, v katerem je 40 odstotkov avtomobilov, ki jih prodajo v Evropi. Sploh prvič, vsaj kar zadeva velikoserijske modele, je Renault ponudil na izbiro tudi mat barve. Gre za poseben odtenek sive, ki je v živo pritegnil največ pogledov.

Praktična druga klop

V dolžino meri 4,51, v višino 1,62 in v širino 1,83 metra, od tal je oddaljen 18 centimetrov. Potniki bodo gotovo opazili številne odlagalne prostore (v različicah s samodejnim menjalnikom jih je za 35 litrov, z ročnim za 31 litrov), prav tako k družinski uporabnosti pripomore premikanje zadnje sedežne klopi. Vzdolžno jo lahko premikate za 16 centimetrov, pri čemer je klop deljiva v razmerju 2/3: 1/3, premikate pa lahko samo en del ali oba skupaj, odvisno od tega, ali več prostora potrebujete v prtljažniku ali v potovalni kabini. Posebnost zadnjih sedežev je še, da jim lahko spreminjate naklon naslonjala, na 25, 27 ali 29 stopinj. Naslonjalo lahko tudi popolnoma podrete, toda ne v povsem ravno dno.

V notranjosti je poleg zajetnega sredinskega naslonjala vsekakor v ospredju armaturna plošča z dvema digitalnima zaslonoma; eden je za volanom in drugi, pokončni, na sredini, pod sredinskim zaslonom pa so vseeno ohranili nekaj fizičnih stikal.

Prtljažnik ima v osnovi 500 litrov prostora, a če boste imeli australa s polnim hibridnim pogonom, ga je malce manj, 430 litrov.

Hibrid kot odgovor na odpis dizla

Najpomembnejši motor je polni hibrid s 400-voltnim omrežjem, ki ima lahko 160 ali 200 konjskih moči (116 oziroma 146 kW). Kot pravijo, pri mestni vožnji kar osemdeset odstotkov lahko prevozi samo na elektriko. Renaultovi razvojniki poudarjajo, da je ravno ta motor odgovor na vprašanje, zakaj austral nima dizelskega motorja. V tovarni trdijo, da je poraba 4,5 litra na sto prevoženih kilometrov, na prvih testnih vožnjah je malce presegla šest litrov, pri čemer je merilnik hitrosti precejkrat kazal več kot sto kilometrov na uro. Z več mestne vožnje bi torej bila manjša.

Na voljo sta še blagi hibrid (48 V), ki premore 130 konjskih moči (96 kW), ter blagi hibrid (12 V), ki ima dve različici, šibkejšo s 140 konji (103 kW) in močnejšo s 160 konji (116 kW). Osnova pri polnem hibridu je sicer 1,2-litrski trivaljni bencinski motor s turbo polnilnikom, enako velja za napredni blagi hibrid, pri blagem hibridu pa je to 1,3-litrski bencinski štirivaljnik s turbo polnilnikom. Priključnega hibrida trenutno ni v ponudbi, toda če bo takšno povpraševanje, ga v prihodnosti lahko ponudijo kupcem.

Večinoma bo za prenos skrbel samodejni menjalnik, a bo pri blagem hibridu na voljo tudi ročni. Štirikolesnega pogona ne bo. Izboljšali so hišni Renaultov sistem 4 control. Zadnji kolesi se tako lahko zasukata do pet stopinj v nasprotno smer od prednjih, med vožnjo z večjo hitrostjo pa se odklonita v isto smer kot prednji za največ stopinjo. Ob teh podatkih velja omeniti še obračalni krog, ki znaša vsega 10,1 metra.

Tudi slovenski pridih

Australovo okretnost smo med drugim preizkusili na poligonu, kjer je bil opazno okretnejši kot kadjar. Kljub temu to ni avtomobil za dinamično vožnjo in iskanje skrajne linije. Veliko bolje se odziva na umirjeno desno voznikovo nogo, enako velja za samodejni menjalnik.

Spredaj in zadaj so pri zunanji podobi dobro opazni žarometi v obliki črke C. Ti omogočajo prilagajanje svetlobe glede na prometne razmere, na voljo pa so tri vrste večfunkcijskih prednjih žarometov. Njihova posebnost je, da so jih razvili pri družbi Hella Saturnus iz Ljubljane, zato ima novi austral tudi slovenski pridih.

V Sloveniji bodo naročila za australa začeli sprejemati prihodnji mesec, takrat bodo tudi razkrili dokončne cene (domnevamo, da se bodo gibale od 30 do dobrih 40 tisočakov), na slovenskih cestah pa ga bomo prvič videli januarja. Proizvodna linija bo v Valencii, trenutno ne pričakujejo bistvenih zamud pri dobavi.