Tokratni testni motocikel je bil predstavnik (skoraj) popolnega potovalnega luksuza na dveh kolesih, kralj svojega razreda. Če je ta naziv nekoč pripadal hondi gold wing, zdaj ne več. Razlogov za to je kar nekaj.

Videz je samo eden od teh razlogov, vendar je še najmanj otipljiv. Imamo različna mnenja o obliki, toda ta motocikel enostavno lepi poglede nase, tudi tistih mimoidočih, ki niso motoristi.

Instrumentalna plošča v TFT-tehniki je ogromna (10,25-palčna) in (preveč) informativna. FOTO: Jan Jolič Lieven

Predstavili so ga zdaj že davnega leta 2011 in takoj je vnesel nemir v ta razred. Ima zelo izrazito podobo od spredaj, skladno s hišnimi linijami. Letošnja pomladitev mu je dodala nov, prilagoditveni žaromet, ki se samostojno nastavlja glede na obtežitev in druge potovalne parametre motocikla. Prav tako ima ob oklepu dodatne luči, ki so namenjene osvetljevanju ovinkov na podeželskih cestah, v prid večji varnosti in boljši vidljivosti. Vetrobran je opremljen z električnim dvigom, poljubno ga nastavljamo glede na želeno stopnjo zaščite pred vetrom ali padavinami. Visoko dvignjen omogoča, da boste tudi pri veliki hitrosti komunicirali ali poslušali radio iz instrumentalnega panela, skoraj kot v zatišju doma. Instrumentalna plošča v TFT-tehniki je ogromna (10,25-palčna) in (preveč) informativna. Raznih podatkov, nastavitev, statistik je, skratka, preveč. Tudi najpomembnejše so med njimi, parametri motorja, hišna navigacija, povezava s pametnim telefonom in še kaj. Na stikala in ogledala nimamo pripomb, so odlično postavljena, zelo kvalitetna, osvetljena.

Kovčka sta asimetrična, opremljena s centralnim in daljinskim zaklepanjem, v vsakega pospravimo običajno veliko čelado. FOTO: Jan Jolič Lieven

Bočna linija je idealno športna, skupaj s kovčki tvori popolno simbiozo tega motocikla. Kovčka sta asimetrična, opremljena s centralnim in daljinskim zaklepanjem, v vsakega pospravimo običajno veliko čelado. Pohvalno. Zadnji del motocikla privlači z izpuhom, ki ob vsaki strani kaže po tri izpušne luknje, da je takoj jasno, da gre za šestvaljni pogonski stroj. Sedež je naravnost odličen (višina 810 mm), udoben, zelo dolge poti so v užitek, tako za voznika kot sopotnika. Zasluga gre večji del tudi izjemnemu vzmetenju, ki je samonastavljivo in se v hipu odzove na vozno podlago in obremenitve motorja.

Stikala in ogledala so odlično postavljena, zelo kvalitetna, osvetljena. FOTO: Jan Jolič Lieven

Motor je izreden primerek inženirskega znanja. Oglasi se s športnim, rezkim zvokom, ki kar reže zrak po okolici. Takoj je pripravljen za kakršnekoli izzive in nima nobenih težav s premikanjem 334 kilogramov težkega motocikla. Izjemen navor (180 Nm pri 5250 obratih na minuto), ki ga je kar 70 odstotkov na voljo pri pičlih 1500 obratih, motor z lahkoto izstreli vse do največjih hitrosti, ki so daleč nad mejo dovoljenega. Vožnja je tako čisti užitek, tako po mestu kot okolici ali na avtocesti. Nekaj težav je edino pri počasni vožnji ali na zelo zaviti ozki cesti, kjer se pokaže teža motocikla in je potrebno več spretnosti in izkušenj za obvladovanje prometne situacije. V kočljivih situacijah še kako prav pride sistem za vzvratno vožnjo, ki ob pomoči zaganjalnika poskrbi, da lahko motocikel zapeljemo tudi vzvratno. Poraba se je gibala okrog 6,5 litra na sto kilometrov.

Vožnja je čisti užitek, tako po mestu kot okolici ali na avtocesti. FOTO: Jan Jolič Lieven

Zavore so, kakor se za tak motocikel spodobi, zelo dobre, s sistemom dinamičnega nadzora zaviranja (DBC) z lahkoto krotijo vse hitrosti. Opreme ima motocikel veliko, že serijsko je zajeta tista najbolj pomembna (prilagodljivi žarometi, dinamični nadzor vzmetenja, ABS pro, nadzor speljevanja v klanec, ozvočenje z radiem ter predpripravo za navigacijo, nadzor tlaka v pnevmatikah ...), dodatne opreme pa je še za cel katalog.

Konkurenco ima najprej v hiši (R1250 RS), nato pa prideta na vrsto samo še honda gold wing in morda ducati multistrada V4 S, ki pa je vseeno drug tip motocikla.

Konkurenco ima že v hiši, R1250 RS. FOTO: Jan Jolič Lieven