Veseli december povezuje ljudi, toda le redka zabava mine brez alkohola. Težava nastane, ko je treba domov, saj ljudje v turobnem in mrzlem vremenu najraje sedejo kar v lasten avtomobil. Agencija za varnost prometa zato do konca leta vodi preventivno akcijo, ki opozarja na nevarnost vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi.

Vožnja pod vplivom alkohola je problem slovenske družbe. Kdor pride na zabavo in reče, da ne bo pil alkohola, ker vozi, je kaj hitro deležen zbadanja, zato mnogi raje popijejo vsaj pivo ali dve, kot da bi se zabavali brez alkohola. Toda že en kozarec alkoholne pijače je lahko preveč in vpliva na zmožnost presoje in reakcijski čas voznika, sploh če ta ni pojedel dovolj hrane ali če je morda manjše rasti, na to, kako alkohol učinkuje na posameznika, pa vpliva še več drugih dejavnikov.

Marsikdo ima za volanom kar svojo pisarno

»Ravno praznični dnevi, polni zabav, vse prepogosto prinesejo tudi nevarno kombinacijo alkohola in drugih psihoaktivnih substanc. Šokantno dejstvo: v naši letošnji anketi je kar 61 odstotkov vprašanih priznalo, da so po uživanju psihoaktivnih snovi sedli za volan. Kot da to ni dovolj, je skoraj polovica od teh zaužila še alkohol,« je bila neposredna Simona Felser, direktorica agencije za varnost prometa (AVP). »Posledice na cesti so tragične. Kar desetina prometnih nesreč je povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola in drog, še bolj pretresljivo pa je, da takšni vozniki povzročijo kar 29 odstotkov smrtnih žrtev.«

Poostren nadzor do konca leta

Velik korak naprej bi storili, če bi prevladalo vsesplošno zavedanje, kako nevarna je vožnja pod vplivom alkohola. Kdor je pripravljen vso zabavo piti sok ali radensko, bi moral biti deležen našega odobravanja in ne posmehovanja. »Dogovorite se za treznega voznika in ga nagradite za njegovo skrbnost – velja že preprost 'hvala'. Naše življenje in življenja drugih na cesti so v naših rokah in skupna odgovornost je, da to zavedanje postane in ostane naša vsakdanja praksa,« je še dejala direktorica AVP.

Tragične posledice lahko povzroči samo ena vožnja pod vplivom alkohola. FOTO: Shutterstock

Tokrat ne bo šlo samo za besede, temveč policija do konca leta opravlja preventivno akcijo za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi. V sodelovanju z AVP poostreno nadzirajo stanje voznikov, preverjajo vsebnost alkohola v izdihanem zraku in izvajajo preizkuse za ugotavljanje drog v organizmu.

»Vse voznike pozivamo, da kljub velikemu številu praznovanj razmišljajo, kako bodo prišli domov s praznovanja,« je dejal Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na generalni policijski upravi. »Predlagamo, da si izberejo alternativni prevoz, na primer javni prevoz, taksi ali da jih pridejo iskat svojci ali prijatelji.«

Problem je, ker alkohol ostane v telesu še naslednji dan, saj se razgrajuje počasneje, kot laično predvidevamo; 0,15 grama alkohola na kilogram se namreč razgrajuje eno uro. Nikakor ni možno, da bi alkoholiziranost zmanjšali z uživanjem masla ali mastne hrane, kajti alkohol se razgrajuje v jetrih.

Enajst litrov čistega alkohola na leto

O problemu alkoholiziranih voznikov razmišljajo tudi inženirji. Razvili so že nekaj rešitev, a še niso del opreme v naših avtomobilih. Eden od sistemov tako omogoča, da vozilo sámo zazna približno raven alkohola v krvi voznika, in to tako, da skozi voznikove prste posveti infrardeča svetloba, denimo na volanu ali na gumbu za zagon vozila. Obstajajo tudi tipala, ki pasivno spremljajo voznikovo dihanje in gibanje oči.

Vprašanje je, kdaj bo kaj takšnega serijsko na voljo v vozilih, vsekakor pa ne bi škodilo, če bi bilo čim prej. V Sloveniji sicer največ pijanih voznikov zaznajo v starostnih skupinah od 18 do 24 in od 25 do 34 let. Pri nas na splošno radi globoko pogledamo v kozarec, saj povprečen Slovenec spije enajst litrov čistega alkohola na leto. In prevečkrat se pogovarjamo samo o pijanih voznikih v vozilih, saj lastno in tujo varnost prav tako ogrožajo pijani motoristi, kolesarji in tudi pešci.

Traktor je za vse druge voznike moteči dejavnik

Najmanj 300 evrov kazni

Po trenutni zakonodaji je za voznike kategorije B dovoljena koncentracija alkohola v krvi največ 0,24 miligrama na liter izdihanega zraka oziroma 0,5 grama alkohola na kilogram krvi (0,5 promila). Če napihate čez dovoljeno mejo, dobite najmanj 300 evrov denarne kazni in štiri kazenske točke.

Najvišja kazen zaradi vožnje pod vplivom alkohola je, ko voznik preseže mejo 0,52 mg/l. Takrat mora plačati 1200 evrov globe, dobi pa tudi 18 kazenskih točk, kar avtomatično pomeni odvzem vozniškega dovoljenja. Enaka kazen doleti vse, ki zavrnejo preizkus alkoholiziranosti brez upravičenega (zdravstvenega) razloga.

In, jasno, za voznike, mlajše od 21 let, in tiste, ki imajo vozniško dovoljenje manj kot dve leti, je alkohol povsem prepovedan. Enako velja za poklicne voznike, denimo za taksiste, voznike avtobusov in tovornjakov. Za vse omenjene velja ničelna toleranca.

Že pri 0,5 promila se verjetnost nesreče podvoji

V tokratno akcijo so pri AVP vključili širok nabor strokovnjakov, terapevte, zdravnike, policiste in predstavnike nevladnih organizacij. Kaja Kobal je kot programska vodja pri zavodu Varna pot opozorila, da vsako četrto najhujšo nesrečo na slovenskih cestah povzročijo pijani vozniki. »Ne pridružite se jim, temveč se odločite za trezno vožnjo. Mnogi izmed njih bi želeli spremeniti svojo odločitev, a časa se žal ne da zavrteti nazaj.«

Podobno opozarja terapevt Miha Kramli, vodja centra za zdravljenje zasvojenosti v ZD Nova Gorica: »Kdor pije, kdor se drogira, ta se zbriše, ta se zradira, ta ne ve zase. Taka oseba na cesti ne more pravilno zaznavati globine, širine, dolžine in seveda taka oseba niti odtenkov barv ne more prepoznati.«

Pri AVP so pripravili podatke, kako alkohol vpliva na verjetnost prometne nesreče. Že pri koncentraciji 0,5 promila se verjetnost podvoji, pri 1,1 promila se poveča za osemkrat v primerjavi s treznim voznikom, pri 1,5 promila pa se tveganje za prometno nesrečo poveča za kar 22-krat. Vse skupaj dobi dodatne katastrofalne razsežnosti, če voznik poleg alkohola zaužije še droge.

Kar nekaj ljudi zavrne preverjanje z alkotestom. FOTO: Mavric Pivk

Ustrezna vzgoja od otroških let

»Večina psihoaktivnih substanc zmanjša pozornost in podaljša reakcijski čas. Voznik pod vplivom težje zaznava in obdeluje več informacij hkrati ter ne ocenjuje realno svojih sposobnosti,« je razložil dr. Martin Kurent s kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa na UKC Ljubljana. »Nekatere droge sicer lahko kratkotrajno zvečajo budnost in odzivnost, vendar je ta učinek le prehoden in kasneje se zgodi hud upad psihomotoričnih sposobnosti.«

A najboljši način, da bomo nekoč dosegli, da nihče več ne bo sedel opit za volan, je ustrezna vzgoja od otroških let. Bistveno je, da otrok takoj dobi starševski zgled, da pijani ljudje ne morejo biti vozniki.

Žal je danes ravno obratno, saj marsikateri mladostnik že doma spozna nekritičen odnos do vožnje pod vplivom alkohola. Najtežje je spremeniti starega konja. Večinoma je drugače zgolj v primeru, da je nekdo neposredna priča (kot žrtev ali povzročitelj) tega, kako tragične posledice lahko ima samo ena vožnja pod vplivom alkohola.