Električni skiro - le modna muha ali dolgoročni trend?

Po mestnih ulicah so se skiroji tako ali drugače vozili že v preteklih letih, ko pa so dobili električni pogon, so preplavili nekatera velika zahodna mesta in kot skoraj nič na tem svetu ta trend tudi nas ni obšel. Ga bo pa treba natančneje urediti v zakonih.

Električni skiro ima nekakšnega prednika po imenu segway, nezgrešljivo vozilce na dveh velikih kolesih, ki ju poganjata elektromotorja, med njima pa je ploščad za preprostega prevoza željnega pešca. Za našo redakcijo ga je že v začetku leta 2003 prvič preizkusil kolega Boštjan Okorn, mu nadel oznako skiro 21. stoletja in dodal, da gre za tehnično zelo napreden izdelek – med drugim žiroskopi skrbijo za njegovo stabilnost –, ki pa zaradi skoraj pregrešno visoke cene nikoli ne bo množičen. Izvirno vozilo je pozneje dobilo več cenejših izpeljank, električni motor pa se je začel pojavljati tudi na do takrat pretežno nožno gnanih kolesih, rolkah in skirojih.



Zadnja leta smo tudi na naših mestnih ulicah srečevali vse več skirojev, ki so jih ljudje sami poganjali, resda predvsem mladostniki in otroci, manjkrat odrasli. Potem pa se je zgodil preskok, ko so dobili električni pogon. Kar pomeni, da vožnja z njimi ne zahteva telesnega napora, kar vam je lahko všeč (vsem morda tudi ne in se jim zdi prav fino poganjati pedale ali se z nogo odrivati od tal), da se na njem ne spotite, kar utegne biti vabljivo poleti, lažje kot kolo pa takšen skiro tudi kam spravite, naj bo to pisarna ali prtljažnik avtomobila. Kljub vsemu pa zanj potrebujete nekaj osnovne telesne spretnosti.

Xiaomi z ikonskim rdečim kablom

»Električni skiroji so si na videz vsi podobni, vendar so med njimi razlike tako v ceni kot v podrobnostih, ki vplivajo na zmogljivost ali udobnost vožnje. Hitrost imajo zaradi varnosti (pa tudi zakona) in porabe električne energije omejeno na 25 km/h, obljubljeni doseg med 20 in 30 ali celo več kilometrov pa ni odvisen le od velikosti baterije, temveč tudi od načina vožnje in temperature. Kadar je vključen program hitrega pospeševanja in vozite s polno hitrostjo, je doseg veliko manjši, kakor če skiro pospešuje počasi in na primer vozi s hitrostjo 18 km/h ali celo manj,« nam razloži Marjan Kodelja, ki te izdelke preizkuša za spletno stran Tehnozvezdje in nadaljuje: »Vgrajeni motorji zaradi želje po čim manjši porabi ne blestijo z močjo. Med 200 in 300 vati stalne moči oziroma nekaj več kratkotrajne je sicer dovolj za vožnjo po ravnem, na klancu pa se primanjkljaj še kako pozna. Že krajši vzpon na primer iz podvoza pod železniško progo povzroči opazen padec hitrosti ali pa se skiro celo ustavi in ga je treba pognati z nogo, res pa je, da med vožnjo navzdol motor med zaviranjem nekaj malega energije vrne v baterijo.

Najpogostejši skiro pri nas je xiaomi MI M365. Z rdečim kablom, ki štrli od prednjega kolesa, v katerem se skriva električni motor, ter kolesarsko ročko na krmilu je prav ikonski. Čisto prazna baterija se znova napolni v petih urah. Kolesa so napolnjena z zrakom, zato je vožnja udobnejša in manj tresoča kot pri drugem priljubljenem skiroju, ninebotu by segway kickscooter ES1, s polnima trdima kolesoma. Cena obeh je nekje pri 400 evrih, seveda pa obstajajo tudi dražji modeli.«



Kakor poudarja sogovornik, je na električnem skiroju vsekakor pametno nositi čelado, saj sta majhni kolesi občutljivi na slabo podlago in robnike, zlahka vas preseneti padec. Če ves čas opozarjamo, kako neprimerno je telefoniranje v avtomobilu, se zdi na skiroju še bolj nevarno, skoraj neverjetno, a smo to v Ljubljani že videli na svoje oči! Je pa jasno, da je treba gledati okoli sebe, kot sicer prav enako velja, ko smo na kolesu.

Po svetu je proizvajalcev električnih skirojev vse več, po podatkih spletne strani EV trader skoraj 200, seveda največ v Aziji, konkretno na Kitajskem (115), takšne načrte ima tudi slovenski Rolljet. Na ta del trg prav tako vstopajo avtomobilski proizvajalci, kot so BMW, Seat, Peugeot, Volkswagen, Škoda …, ki prežijo na vsakršno možnost, da bi si na področju mobilnosti odrezali svoj kos pogače.

Podobno kot pri električnih avtomobilih je doseg električnega skiroja precej manjši, kadar je zunaj mrzlo, tudi za polovico. Vsaj letos so v Ljubljani električni skiroji po ulicah začeli brzeti šele proti koncu zime … Ni jih seveda niti približno toliko kot v kakem velikem evropskem ali kalifornijskem mestu, kjer imajo ponekod z njimi in njihovim parkiranjem že resne težave, a vseeno se kdo vpraša, kam naj jih pravzaprav uvrstimo.
 

Nujne spremembe zakonodaje

Kakor so nam odgovorili z ministrstva za infrastrukturo, po zakonu o pravilih cestnega prometa spadajo električni skiroji med posebna prevozna sredstva, ki ne smejo na cesto. Da se smejo uporabljati le na pločnikih, poteh za pešce in kolesarskih poteh ter na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa, odvisno od njegove velikosti. Njihovi uporabniki ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev. Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci. Torej če že zapeljejo s kolesarske steze, na kateri lahko vozijo do hitrosti 25 km/h, morajo na pločniku zelo upočasniti, pešec se denimo premika s hitrostjo 4–5 km/h. Ne vem, ali to vsi in vselej upoštevajo.



Na ministrstvu so še zapisali, da v okviru priprave predloga novele omenjenega zakona proučujejo tudi zakonsko ureditev uporabe novih posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor in katerih hitrost presega hitrost gibanja pešcev.

Upamo, da bodo rešitev našli čim prej, ob čemer lahko omenimo, da je pri naših sosedih v Avstriji z letošnjim junijem za električne skiroje začela veljati ureditev, po kateri so izenačeni s kolesi in se z njimi ne sme voziti po pločnikih. Opremljeni morajo biti tudi z ustreznimi varnostnimi elementi, kot so dobro delujoče zavore, luč in podobno. Na Dunaju bo moral imeti vsak skiro oznako, da bo mogoče ugotoviti, komu pripada, količina bo omejena, vsaka od šestih izposojevalnic jih bo lahko imela največ 1500. To je seveda ukrep proti neredu, ki nastaja v velikih mestih, ko uporabniki ta vozilca puščajo naokoli.

Na posodo

Kaj pa organizirana izposoja pri nas? V Ljubljani so od sredine aprila na nekaj mestih na voljo e-skiroji podjetja Flox, v testni fazi jih je zgolj 25. A kakor nam je dejal direktor Ameer Khanbhai, je bil odziv čisto brez vsakega oglaševanja ali marketinške akcije izjemen, saj je bilo za njihovo uporabo odprtih dva tisoč računov. Domačini so z njimi predvsem po središču mesta prevozili po dva do tri kilometre na vožnjo (začetek stane 80 centov na uro), turisti pač več in daljše razdalje. V nekaj tednih jih načrtujejo namestiti še 100 do 150, vse znamke Segway, postav­ljajo pa jih ob stojala za kolesa, kar da ni nič nedovoljenega.

Na Obali, konkretno v Piranu, se z izposojo ukvarja podjetje MikMik, ki namerava dejavnost širiti tudi v prestolnico in po drugih občinah po Sloveniji. Kakor so nam sporočili, bodo število skirojev prilagodili obljudenosti lokacij in željam posamezne občine, kot pravijo so edini pridobili vsa potrebna dovoljenja občin, v katerih bodo storitev izvajali.