Električna kolesa so trend, a navadnih ne bodo izrinila

Tako kot pri avtomobilih se v zadnjih letih tudi pri kolesih vse bolj omenja pojem elektrifikacije oziroma električne pomoči. Po podatkih Bike Europe so v Nemčiji lani prodali skoraj milijon električnih koles, rast je bila 36-odstotna ... Električne izvedbe različnih vrst vse bolj sprejemamo tudi pri nas, kako močno se pravzaprav uveljavljajo?

»Čeprav naša kupna moč ni tolikšna kot v Nemčiji, je ta trend vse bolj opazen tudi v Sloveniji. Kolesarstvo je v vseh smereh v zagonu, širi se in tako tudi plačati več denarja za novo kolo, kot je električno, ni več nekaj nenavadnega, postalo je družbeno sprejemljivo. Po drugi strani si lahko omislimo zelo uporabno kolo za veliko manj denarja. Najmanj smiselno pa je plačati veliko za nekaj, česar ne uporabljaš,« meni Andrej Dekleva, urednik spletne strani MTB.si, pionir pisanja o gorskem kolesarstvu, a tudi poznavalec drugih vrst koles.



»Električna ponudba že vpliva na kolesarski trg. Če samo pogledamo kakšno specializirano trgovino, je v njih razstavljenih vedno več tovrstnih koles, pogosto je glavnina testnih koles električnih. Ta vsekakor imajo perspektivo,« pravi Dekleva in razlaga, da se na kolo tako vračajo ljudje, ki že dolgo niso kolesarili, ker zaradi kariere in družine niso mogli, imajo pa zdaj nekaj več denarja; zanje se odločajo tisti, ki bi s kolesom z manj napora ali nič potni prišli v službo, majhen del pa je tistih, ki so kolesarili že doslej, vendar so prišla starejša leta, sami pa imajo še vedno motiv, da bi se odpravili kam dlje, višje.

Tudi Maja Virnik, izvršna direktorica podjetja Proloco Trade, d. o. o., ki je zastopnik za veliko skupino blagovnih znamk s področja kolesarstva, meni podobno. Konkretno ocenjuje, da je delež električnih koles pri nas že lani dosegel 15 odstotkov, letos pričakuje še za polovico večjo prodajo kot lani in tržni delež prek 20 odstotkov. Kakor pravi, se električna pomoč uveljavlja v večini segmentov, tako pri gorskih kot trekinških in mestnih modelih. Pri podjetju Špan tudi ali najbolj pri zložljivih biciklih, kakršen je bil prvi izdelek njihove električne znamke, ki jo imajo že nekaj časa.



Podobno so nam povedali v trgovini Intersport. Prodaja vseh koles je pri njih v vzponu, največje je povpraševanje po gorskih, trekinških in otroških, a da je vse več zanimanja tudi za električna oz. za električno mobilnost, kar privablja tudi nove uporabnike – starejše ljudi, ki jim električna kolesa olajšajo vožnjo, in mlajše generacije, ki iščejo nove in do okolju prijazne načine za vsakodnevne poti. Opažajo sicer nihanja med meseci, pri čemer na dinamiko prodaje oz. povpraševanje vpliva tudi vreme, predvsem v začetku kolesarske sezone – če so razmere za kolesarjenje ugodne že v začetku spomladi ali pozneje.

Ni in ne bo vse električno

Bomo torej v prihodnje vsi kolesarili le še s pomočjo elektrike? »Mislim, da električna kolesa ne bodo kar izrinila navadnih, ta bodo obstajala ob njih. Še vedno je veliko ljudi, ki kolesarijo, ker je to preprosto, ker ne potrebujejo nobene aplikacije in se želijo od vsega tega pravzaprav odpočiti,« razmišlja Andrej Dekleva. »Kolo je za otroka igrača, po svoje je lahko tudi za odraslega in takrat ne potrebuje prestav, vzmetenja.« Seveda v takšna kolesa ljudje pogosto nočejo veliko vlagati, a je na cestah videti tudi boljša mestna kolesa, z njimi marsikdo pelje otroka, celo kaj tovora. »Kdor ima možnost takšno kakovostno kolo varno shraniti, si ga omisli. V kolesarjenju bo preprosto bolj užival, se raje prevažal na ta način,« pravi Dekleva.



So poleg električne podpore na kolesarskem trgu še kakšni novi poudarki? Pri nas so bila vselej najmočnejši tržni segment trekinška kolesa, sta pritrdila oba naša sogovornika, zdaj jim po svoje v »zelje vozijo« 29-palčna gorska kolesa, ki so lahko tudi na asfaltnih podlagah precej hitra, kljub pnevmatikam z manj gladkimi profili. Če rečemo, da so 29-palčna kolesa tudi med gorskimi kolesi, ki se uporabljalo predvsem zunaj utrjenih podlag, vse pogostejša, pa je na tem delu trga še naprej mogoče najti tudi tista z manjšimi obročniki, z mero 27,5 palca, pogosto opremljena s širšima pnevmatikama, ki zagotavljata boljši oprijem in mehkobo ter tako deloma nadomeščata zadnje vzmetenje.

Specialke in makadamkarji

Če še govorimo o kolesu kot rekvizitu za rekreacijo, so bila pri nas od nekdaj zelo priljubljena cestna kolesa, po domače specialke. Kako je s tem delom trga? »Prodaja cestnih dirkalnih koles ali specialk, kar je prav lep slovenski izraz za ta kolesa, je prav tako v velikem porastu. Ne samo pri nas, po vsem svetu je zaznati, da ta kolesa izbirajo vsi, ki se resneje ukvarjajo s kolesarsko rekreacijo in se najraje vozijo po lepih asfaltnih cestah. Trend specialk je šel popolnoma h karbonu, kar pomeni, da je zdaj že večina izdelanih iz ogljikovih vlaken, kolutne zavore, ki so zavladale v svetu gorskih koles, zdaj prihajajo tudi v specialkarski svet, aerodinamična izdelava okvirjev je glavna tržna niša,« nam razloži Miroslav Braco Cvjetičanin , dober poznavalec kolesarstva v Sloveniji in avtor številnih kolesarskih člankov v Delovem Poletu.



A dodaja, da niso vsi ljubitelji krivih balanc tako naklonjeni asfaltu, zato so si iznajdljivi proizvajalci izmislili novo »podvrsto« cestnega kolesarjenja; naredili so t. i. gravel kolesa, kolesa, ki smo jih v Sloveniji poimenovali makadamkarji. Na prvi pogled je to običajna specialka, že na drugega pa se opazi, da se bolje vozi po makadamskih cestah kot pa asfaltnih. Kakor pravi naš sogovornik, makadamske ceste v Sloveniji niso redkost, niso nam še vseh asfaltirali. »Kar uporabnike makadamkarjev najbolj veseli, je to, da na teh cestah ni zgoščenega prometa, ni pločevine na štirih kolesih in je skoraj popoln mir. Z makadamkarji se vozimo po tistih cestah, ki so dolgočasne za gorska kolesa in preslabe za specialke.«