Država o alternativnem pogonu, toda rešitev zelo daleč

Ljubljana – Ker promet prispeva skoraj tretjino emisij toplogrednih plinov v Sloveniji in je pomemben vzrok za onesnaženost zraka v mestih, je treba urediti prehod na trajnostno mobilnost z nizkimi emisijami ogljika. Dolgoročni cilj je, da se emisije iz prometa do leta 2050 zmanjšajo za polovico v primerjavi z letom 1990. Vsaj tako pravijo na ministrstvu za infrastrukturo, a kaj, ko je do leta 2050 še tako dolgo, da je zelo negotovo, kakšne bodo dejanske spremembe. In v Sloveniji se vlade tako hitro menjajo, zato lahko nove programe pričakujemo že v prihodnjih letih.

Obenem vladna ambicija ni nova, ampak sledi nekaterim zahodnoevropskim državam.Vprašanje je tudi, ali je strategija namenoma zastavljena s tako visokimi cilji ali zgolj zato, da bi dosegli vsaj neko spremembo.




 

Več tisoč kilometrov kolesarskih površin

Ključni so spodbujanje hoje in kolesarjenja ter povečanje konkurenčnosti javnega potniškega prometa (JPP) in vse večja uporaba vozil na alternativni pogon. Tako naj bi v prihodnjih štirih letih v mestnih območjih in za povezave mest s kraji v zaledju uredili več kot tisoč kilometrov kolesarskih površin ter ustreznih rešitev za pešce.

Slovenija bo po letu 2025 omejila prvo registracijo osebnih vozil in lahkih tovornih vozil (M1, MG1, N1), ki imajo po deklaraciji proizvajalca višji delež CO₂ od 100 g/km, in po letu 2030 to mejo znižala na od 50 g/km – za primerjavo, danes so pod to mejo samo električni avtomobili in priključni hibridi.




 

77 hitrih polnilnic in 11 ultra hitrih polnilnic

V akcijskem programu je predvidena tudi zagotovitev polnilne infrastrukture. Slovenija že ima 31 hitrih polnilnic za električna vozila na avtocestnem omrežju in več kot 400 polnilnih mest v naseljih. Spodbujala se bo še postavitev javne polnilne infrastrukture v občinskih središčih in večjih krajih v Sloveniji ter polnilne infrastrukture za večstanovanjske zgradbe in v zasebni uporabi. Z evropskimi sredstvi se bo postavilo 77 hitrih polnilnic in 11 ultra hitrih polnilnic ter sofinanciralo 50 hitrih polnilnic na območju večstanovanjskih zgradb.



Program tudi spodbuja postavitev počasnih polnilnic pri zaposlovalcih, da se bo omogočilo polnjenje električnih vozil za službene namene in za zaposlene za polnjenje med delovnim časom.

Toda vprašanje ni samo, ali bodo električni avtomobili zmogli ustrezen doseg, ampak ali jih bodo lahko naredili dovolj in bodo cenovno dostopni. Do zdaj so bili pač občutno dražji.