Dinamični dizel z nahrbtnikom

V Renaultu načrtujejo, da bi megane v poletnih mesecih doživel manjšo prenovo, ki bo prinesla nekaj svežine predvsem v notranjost in pod motorni pokrov. A kljub napovedani prenovi, je tudi aktualni model še zanimiv.
 
Tokrat smo preizkusili karavansko različico z novim, najzmogljivejšimi dizlom v ponudbi in najbogatejšo ravnijo opreme bose. Grandtourji, kot pravijo karavanom pri Renaultu, so skoraj 27 centimetrov daljši in 1000 evrov dražji od petvratne kombilimuzine.


 
Dnevne luči v LED tehniki imajo spredaj za znamko značilno obliko črke C, prav tako markanten značaj imajo njegove zadnje luči v 3D izgledu in LED tehniki. Dobro je, da dnevne luči svetijo tako spredaj kot zadaj, kar je dobrodošlo za večjo prometno varnost. Prav tako lahko pohvalim, da so tudi LED žarometi del omenjene opreme in dobro osvetlijo cesto pred nami. To nalogo bi opravili še bolje, če bi bile aktivnega ali matričnega tipa in se prilagajale hitrosti in krmiljenju. Zapišimo še, da kljub karavanskemu zadku, deluje megane dinamično in športno. Se pa njegov zadek tudi hitro umaže, ko se vozimo po mokri, umazani cesti.

 
Prostor za vse

 
Večja dolžina pomeni tudi več prostora – tako za prtljago kot za potnike. V primerjavi s kombilimuzino sedijo potniki na zadnjih sedežih udobneje z bistveno več prostora za noge. Vožnja je udobna, ergonomija solidna. Celo luknje na slovenskih cestah je megane grandtour lepo požiral. Smo pa recimo pogrešili masažno funkcijo za voznikov sedež – z njo je bil serijsko opremljen testni megane iste opremske ravni, ki smo ga preizkušali poleti leta 2017. Očitno proizvajalci prilagajajo opremo (in ceno) razmeram na trgu.


 
Karavansko prostoren je tudi prtljažni prostor, ki v osnovi ponudi 521 litrov, kar bo za običaje družinske potrebe dovolj. V prtljažniku najdemo še praktični kljukici za obešanje nakupovalnih vrečk. Uporabna se je zdela tudi posebna dvižna pregrada, ki jo enostavno dvignemo iz sicer dvojnega dna. V primeru, da rabimo še več prostora, lahko kar iz prtljažnega prostora podremo naslone zadnjih sedežev in dobimo vsega skupaj 1504 litrov prostora in praktično ravno dno.

 
Znano delovno okolje

 
Notranjost in voznikov delovni prostor v meganu ni novost. Uporabljeni materiali delujejo na otip kakovostno, čeprav tu in tam najdemo tudi nekaj (pre)trde plastike. Osebno me je še najbolj zmotila pretrda plastika sredinskega tunela. Ponoči notranjost razsvetli še ambientalna svetloba, pri čemer imamo možnost izbire med petimi barvami.

Instrumentna plošča, ki združuje sredinski zaslon in dva analogna merilnika – za količino goriva in temperaturo hladilne tekočine v motorju, morda res ni po zadnjih modnih smernicah, a če smo pošteni, ji nič ne manjka. Zaslon pred voznikom prikazuje podatke o hitrosti, vrtljajih motorja in različne informacije potovalnega računalnika, pri čemer lahko izbiramo med štirimi različnimi prikazi. Izgled je tudi odvisen od izbranega voznega programa, čemur pravijo mutisense

.
 
Na sredinski konzoli izstopa  zaslon z diagionali 22 cm, preko katerega na dotik upravljamo tako z multimedijsko napravo R-Link 2 (350 evrov doplačila) kot tudi z večino ostalih funkcij vozila. Vsekakor pa smo pogrešali vrtljivi upravljalnik na sredinski konzoli kakršnega imata talisman in espace, saj je upravljanje zgolj prek zaslona na trenutke nerodno in preusmerja pozornost voznika. Še dobro, da lahko nekatere osnovne nastavitve klimatske naprave še vedno opravimo prek klasičnih gumbov. Za kaj več je potrebno sprehajanje po menijih. Vgrajena multimedijska naprava R-Link 2 je vključevala tudi digitalni radijski sprejem DAB, navigacijo, možnost zrcaljenja pametnega telefona in ažurne prometne informacije.

 
Živahnost štirih valjev

 
Pod motornim pokrovom je imel testni avtomobil novi turbodizelski štirivaljnik s prostornino 1,8 litra, ki razvije največjo moč 110 kilovatov. Avtomobil je sploh v športnem programu zelo živahen in odziven. Za prenos moči skrbi 6-stopenjski samodejni menjalnik z dvema sklopkama. Motor in menjalnik se načeloma dobro razumeta, le pri polžjih premikih bi bil lahko odziv na pritiskanje stopalke za plin bolj zvezno. Tako pa se avtomobil najprej komajda premika, nato pa kar naenkrat meni nič tebi nič poskoči. Povprečna poraba, ki jo je računalnik zabeležil na testu, je znašala 6,7 litra na 100 kilometrov.
 
Zaradi zajetnega D-stebrička in posledično slabšega pregleda pri vzvratni vožnji, so parkirna kamera in senzorji zelo dobrodošel kos doplačljive opreme. Testni model je med drugim znal tudi sam parkirati. In ko že govorimo o opremi za pomoč vozniku, omenimo še radarski tempomat, ki pa ima kar nekaj omejitev – od razpona delovanja med 50 in 140 km/h do nezmožnosti samodejne zaustavitve. Zato upam, da bodo prenovljenemu meganu namenili rešitev iz novega clia.