Časi težav, časi špekulacij

»To so čiste špekulacije,« je na vprašanje agencije Reuters, kako komentira govorice o združitvi Stellantisa in zveze Renault-Nissan, dejal Stellantisov šef Carlos Tavares. Te so se razširile, ko je po Volkswagnu tudi ta ameriško-evropski velikan začel dajati signale, da ima kar nekaj težav.

O govoricah glede združitve je ta teden poročal italijanski poslovni medij Il Sole 24 Ore, te naj bi se okrepile zaradi iskanja večje ekonomije obsega ob vse hujši konkurenci v avtomobilski industriji. Kot rečeno, je Tavares med obiskom ene od Stellantisovih tovarn v Franciji to označil za čisto špekulacijo. Za Tavaresa »trenutne težave« ne ogrožajo celotne strukture njihovega strateškega načrta Dare Forward 2030, le oživiti ga morajo.

Iz Stellantisa, ameriško-evropske korporacije, katere najpomembnejše znamke so Chrysler, Jeep, Peugeot, Opel, Fiat, zadnje čase prihajajo precej slabe novice. Vselej najbolj donosen posel v ZDA jim je upadel, tam morajo ponujati več popustov in zmanjšati severnoameriško proizvodnjo. V Evropi je na nizkih obratih njihova proizvodnja v Fiatovih tovarnah, letos naj bi izdelali manj kot pol milijona avtomobilov, daleč od zahtev Italije, da bi dosegli mejo enega milijona. Italijanski sindikati so jezni, Stellantis je stalno v besednih dvobojih z italijansko vlado. Odnosi so precej zategnjeni, Italija išče nove, kitajske proizvajalce. Vrednost delnice Stellantisa se je letos zmanjšala za okoli 40 odstotkov. Omenja se, da se bo moral Tavares ob koncu mandata čez dobro leto posloviti.

Prvi mož Renaulta Luca de Meo je v Parizu dejal, da govoric o združitvi ne bo komentiral. Okoli Renaulta (Renault, Dacia, Alpine, tudi ohlapno zavezništvo z Nissanom in Mitsubishijem) je zdaj bolj mirno, bolj kot v časih virusne krize, ko se je o njih govorilo v alarmantnih tonih. Vseeno še niso pozabljene nedavne besede Luce de Mea, ki je tudi predsednik evropske panožne zveze Acea, da mora Evropa v tekmi s Kitajci stopiti skupaj. Italijanski mediji so prav tako pisali, da bi utegnila biti združitvi naklonjena Francija, ki je kar pomemben lastnik Renaulta, v Stellantisu pa ima majhen delež.

Po drugi strani se zdi takšna združitev dvomljiva; tak gigant bi imel okoli 18 avtomobilskih znamk in množico tovarn posebej na starem kontinentu. Lahko se vprašamo, kaj bi to pomenilo v smislu vpliva na trg in morebitnih zadržkov evropskih regulatorjev.

Il Sole 24 Ore naj bi imel informacijo, da je na bližnji avtomobilski razstavi v Parizu predvidena okrogla miza, na kateri ne bosta sodelovala le de Meo in Tavares, temveč tudi Oliver Zipse, izvršni direktor BMW. Dogodek naj bi po eni strani podpihoval špekulacije o fantomskem megazavezništvu, po drugi, bolj verjetni razlagi pa naj bi ga trojica menedžerjev uporabila za nadaljnje alarme za vrnitev zagona v evropskem avtomobilskem sektorju.