Čas za zimsko opremo se bliža

Počasi se bliža sredina novembra in z njim zahteva po vožnji z zimskimi pnevmatikami. Vulkanizerji tudi v zaostrenih razmerah delajo naprej, a menjava pnevmatik poteka počasneje, pogosto se je treba naročiti, z vsem skupaj se je smiselno ukvarjati že nekoliko prej. S pomočjo agencije za varnost v prometu predstavljamo najpomembnejša določila, ki veljajo za zimske pnevmatike, dodajamo aktualne nasvete za čas jesenske vožnje.

Predpisi, ki vplivajo na menjavo pnevmatik, se niso spremenili in tako še vedno velja, da morajo imeti od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta in vedno v zimskih razmerah motorna vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3500 kilogramov, predpisano zimsko opremo (izjema je priobalni pas). Pri temperaturi pod sedmimi stopinjami ima letna pnevmatika že slabše lastnosti, in če je poleg tega že obrabljena, torej z manjšim profilom, se zdrs morda zgodi še prej.

V zimsko opremo sodijo zimske pnevmatike na vseh kolesih ali pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa. Pri nakupu snežnih verig moramo biti pozorni, da ustrezajo dimenziji nameščenih pnevmatik. Pri nekaterih avtomobilih je njihova uporaba omejena le na določene dimenzije pnevmatik.





Ko govorimo o zimski opremi, moramo imeti na osebna vozilih, na lahkih tovornih vozilih, trikolesih, lahkih štirikolesih in štirikolesih zimske pnevmatike na vseh kolesih; v primeru tovornih vozil in vozil za prevoz več potnikov in avtobusih pa morajo biti zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih. Kako je z obrabo? Žlebovi dezena pnevmatik (zimskih ali poletnih – te morajo imeti enako minimalno globino dezena kot zimske), ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj tri milimetre. Globino lahko preverimo z ustreznim merilnikom oziroma kovancem za en evro (njegov zlati rob je namreč širok tri milimetre) ali z oznakami, ki so na pnevmatiki. Globino žlebov je smiselno preverjati pogosteje, še posebno če je zima blaga, saj je pri višjih temperaturah tudi obraba večja.

Priporočljivo je, da so na vseh kolesih pnevmatike istega proizvajalca. Oziroma na vsaki osi naj bodo pnevmatike istega proizvajalca, istega tipa, modela, nosilnosti, hitrostnega razreda in enake globine profila. To pomeni, da naj se izrabljene pnevmatike zamenja vsaj v paru. Na vseh kolesih morajo biti pnevmatike iste vrste (poletne, zimske) in enakih dimenzij.

Jesenska vožnja

Že zdaj v času krajših dni in hladnejšega vremena je na cestah pomembno tudi vozniško vedenje. Zjutraj je pogosta megla, vidljivost je zato slabša, na cestah je odpadajoče listje, zato so površine lahko bolj spolzke in tudi zemlja zaradi spravila poljščin, kar posebno v dežju slabša oprijem pnevmatik z voziščem, podobno kot v primeru poledice. To je obdobje, ko je vreme zelo spremenljivo: čez dan so temperature lahko še vedno precej visoke, jutra pa so navadno hladnejša, zato so vozne razmere precej raznolike. Tudi zvečer so ceste spolzke, posebno na senčnih legah, zato je oprijem pnevmatik lahko slabši. Na ravnini voznikom to morda še ne bo povzročalo večjih težav, v ovinkih pa je to lahko že težava. Zato je nujno treba prilagajati hitrost voznim razmeram in ohranjati ustrezno varnostno razdaljo. Izpostavljena območja, ki najhitreje poledenijo, so območja v senci, blizu jezer in rek, mostovi, nadvozi in križišča.

Na agenciji za varnost v prometu (AVP) poudarjajo, da zaviranje na mokrem, spolzkem ali poledenelem vozišču zahteva večjo varnostno razdaljo, zavorna pot pa se podaljša. Ko so razmere na cestah spremenjene, se spremeni tudi tehnika zaviranja. Nenadno zaviranje in zavijanje povzroči, da pnevmatike lahko izgubijo že tako zelo slab oprijem na cesti, zaradi tega pa vozilo lahko zdrsi. S spremljanjem dogajanja za sabo v vzvratnem ogledalu, postopnim zmanjševanjem hitrosti in signaliziranjem z zavornimi lučmi, preden bistveno upočasnimo vožnjo, lahko zmanjšamo možnost naleta v naše vozilo.

V višjih legah je pogost sneg, meja sneženja se je tudi letos oktobra že spustila precej pod tisoč metrov, tudi na takšne razmere morajo biti vozniki ustrezno pripravljeni. Steklene površine morajo biti dobro očiščene, da imamo dober pregled. Vozniki naj nujno poskrbijo, da vsa svetlobna telesa na vozilu delujejo (sprednji, zadnji žarometi, utripalke). Dobro morajo delati brisalci, zagotoviti moramo dovolj tekočine za pranje stekla, pozimi tudi za nižje temperature.



Megla se že pojavlja in seveda se vidljivost poslabša. Ko je manjša od 50 metrov, je najvišja dovoljena hitrost 50 kilometrov na uro. Ob zmanjšani vidljivosti se navadno uporabljajo zasenčeni žarometi ali meglenke (ali kombinacijo teh žarometov). Uporaba meglenk je dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 metov. Uporaba zadnjih meglenk ni dovoljena na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo vozilo (na primer v koloni vozil). Voznik pa ne sme pozabiti na izklop prednjih in zadnjih meglenk, ko megle ni več. Prav tako mora izklopiti zadnje meglenke takrat, ko ga dohiti drugo vozilo.

Nizko jutranje in večerno sonce posebno pozimi v kombinaciji s svetlečim snegom je zelo neprijetno in lahko tudi nevarno. Da zaradi bleščanja ne bi prezrli ovire ali katere druge kritične situacije, poskrbite za očiščeno vetrobransko steklo, uporabite sončne zaslonke in sončna očala.

Čas jesensko-zimskih razmer pa zahteva še dodatno pozornost na najbolj ranljive udeležence, pešce in kolesarje, poleg varnosti gre tudi za kulturo – da jih v dežju, plundri, snežni brozgi dovolj počasi obidemo na primerni razdalji, saj jih sicer lahko dodatno poškropimo.