Ko sem nedavno vozil prav takšnega xceeda s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, sem ga pohvalil, hkrati pa si zaželel, da bi preizkusil še različico s samodejnim menjalnikom, saj sem domneval, da se takšnemu križancu dobro poda. In zdaj se mi je želja uresničila.



Takoj lahko povem, da se nisem motil. Sedem-stopenjski samodejni menjalnik (DCT) pripomore, da je xceed še prijaznejši do voznika. Ne le da samodejni menjalnik prispeva k udobnejši in bolj tekoči vožnji (predvsem v mestu), njegovo »poslanstvo« se odlično ujame tudi z radarskim tempomatom, ki na avtocesti in v mestu s samodejnim zaviranjem in pospeševanjem vozila odlično opravi nalogo. Nekoliko slabše se v to vključuje sistem za ohranjanje voznega pasu, ki xceeda med vožnjo po ne povsem ravni avtocesti ne uspe voditi na sredini voznega pasu, ampak dopušča, da se vozilo preveč približa levi ali desni oznaki na vozišču, tako da sem »poizkuse« z delno samodejno vožnjo, ko voznik za nekaj sekund lahko izpusti volanski obroč, kmalu opustil, saj bi vozniki, ki vozijo za vozilom, lahko domnevali, da pred njimi vozi vinjen voznik. Je pa srečna okoliščina, da voznik sistem za ohranjanje voznega pasu, ki je med vožnjo po običajnih cestah lahko moteč – volanski obroč postane nekoliko »plavajoč« – izključi/vključi z enim pritiskom na priročno tipko.




 

Nižja poraba kot pri ročnem menjalniku

S samodejnim menjalnikom se dobro ujame tudi štirivaljni 1,4-litrski turbo bencinec (T-GDi) z največjo močjo 103 kW (140 KM) in največjim navorom 242 Nm, ki se prenaša zgolj na prvi kolesi. Motor je tih, tako da je pri hitrostih do 100 km/h v potniški kabini prevladoval zvok zimskih pnevmatik. Za bolj dinamično vožnjo ima voznik na voljo poleg običajnega še športni vozni režim, ki pride do izraza predvsem pri pospeševanju; sicer tovarna navaja najvišjo hitrost 200 km/h, kar je enako kot pri enakem motorju z ročnim menjalnikom. Me je pa v primeru testnega vozila razveselila razmeroma ugodna poraba goriva, še posebej, če jo primerjam s porabo, ki sem jo dosegel pri identičnem xceedu z ročnim menjalnikom. Dejansko tega ne znam pojasniti, toda xceed s samodejnim menjalnikom je dosegel povprečje 7,3 litra, med tem ko se je pri različici z ročnim menjalnikom povprečje ustavilo pri nekaj več kot 8 litrih na 100 km.


 

Zadnja pridobitev

Sicer pa, kot rečeno, je kompaktni križanec xceed zadnja pridobitev Kiine družine ceedov. Čeprav ima enako platformo kot bližnji sorodniki, je njegova oblika precej drugačna. Dejansko je od petvratnega ceeda podedoval le sprednja vrata, vse drugo so razvili in oblikovali na novo. Karoserija je z 18,4 cm konkretno oddaljena od tal, kupejevski zadek je širok in mišičast, celotna karoserija pa deluje dinamično in všečno. Xceed je z dolžino tik pod 4,4 metra od petvratnega ceeda daljši za 8,5 centimetra, kar ga približa nekoliko bolj terenskemu sportageu, ki je daljši le za 9 centimetrov. Voznik in sopotnik na sprednjih sedežih sedita slabe štiri centimetre višje kot v običajnem ceedu, z dodatnimi centimetri pa je ob prostoru za kolena v drugi vrsti nekaj pridobil prtljažni prostor, ki je za nekaj več kot 50 litrov večji kot pri petvratnem ceedu in ima zdaj prostornino 426 litrov.

Ohranili večino dobrih starih upravljal

Kot pri prvem testnem xceedu ponovno hvalim xceedovo podvozje in vzmetenje, saj deluje čvrsto in se dobro znajde na naših bolj ali manj vegastih cestah. Nekaj k temu prispevajo novi hidravlični blažilniki; ne le da dobro požirajo luknje, ampak se z njihovo pomočjo xceed v ovinkih skoraj ne nagiba.

Že osnovna različica ima sistem za ohranjanje voznega pasu, sistem za preprečevanje naleta in samodejno prilagodljive luči v LED izvedbi. Od druge stopnje opreme pa tudi multimedijski sistem z navigacijo in internetno povezljivostjo (UVO connect). Vse to in še marsikaj je imelo testno vozilo, ki je imelo najbogatejši paket opreme (stream). Še vedno mi je bilo všeč, da pri Kii (še) niso povsem podlegli digitalizaciji, saj so ohranili večino dobrih starih upravljal, se pravi gumbe in tipke.