911, že osmič

Še dandanes ob imenu Porsche večina najprej pomisli na porsche 911, tisti značilno oblikovani nizki športni avtomobil. Ko je nastajal, je to številko dobil iz nuje.



Naprej se je imenoval porsche 901, pa so v Peugeotu protestirali, da so trimestne oznake modelov z ničlo na sredini zaščitene.
Porsche 911 je nastal kot naslednik modela 356, sploh prvi proizvodnega avtomobila znamke Porsche. Prav tako v izvedbi kupeja 2+2, a malce bolj prostoren od predhodnika, znova z zadaj nameščenim bencinskim bokserskim motorjem z nasproti ležečimi valji, ki jih je bilo namesto poprejšnjih štirih tokrat šest. Motor je bil zračno hlajen in je imel moč 130 konjev.
 

Različni pogledi

Pod prvo 911 je bil podpisan Ferdinand Alexander »Butzi« Porsche, nečak Ferdinanda Porscheja. Kot že pri hrošču, ki ga je ustvaril njegov ded, so tudi glede 911 kasneje sledila javljanja, kdo je še za kaj zaslužen. Vodja zunanjega oblikovanja Porscheja je bil med nastajanjem Erwin Komenda, njegova hči Ingrid Steineck je še nedavno (neuspešno) zahtevala neke vrste nadomestilo, češ da tudi sodobne 911 posnemajo poteze prvega modela, pri oblikovanju katerega je sodeloval Komenda. Komenda in Butzi sta imela menda različne poglede, ampak potem pa naj bi se s posredovanjem Butzijevega očeta Ferryja in karoserista Reutterja le nekako uskladila, ali bo omenjena gospa iz tega res kdaj potegnila še kak denar, pa za nas niti ni tako pomembno.

Porsche 911 se je na trgu hitro uveljavil. S časom je seveda napredoval in dobival vse večje sposobnosti, tudi podizvedenk je bilo več, danes jih je že zelo veliko, za zelo različne okuse ljubiteljev športnih avtomobilov. Že hitro je npr. nastala različica targa, saj naj bi se bali, da v ZDA ni bilo mogoče prodajati kabrioleta brez varnostnega loka. Targa je bila najprej pripravljena tako, da ima avto močan okvir in malo pomično platneno stekleno streho, danes je to pripravljeno bolj kompleksno in sofisticirano. Amerika je bila sicer vselej za porsche 911 precej hvaležen trg, če na leto po vsem svetu prodajo 30 tisoč modelov 911, jih od tega eno tretjino v ZDA. 911 je kasneje dobil tudi izvedenko pravega kabrioleta, atmosferskemu motorju so dodali možnost turbinskega polnilnika, pa štirikolesni pogon, tudi posebej nabrite izvedenke. Veliko slednjih je bilo seveda namenjenih za čisti šport, tako se je npr. 911 carrera RS 2.7 iz leta 1973, z značilnim račjim repom, razvila v dirkaško legendo in je še danes med najvišje cenjenimi.

Evolucija

Prihajajoče generacije modelov so v oblikovanju predstavljale evolucijo, večinoma ni šlo za radikalne spremembe dizajna. Gledano nazaj ima npr. veliko oboževalcev porsche 911 četrte izvedbe iz leta 1994, njegova zunanja oblika ima posebej mehke linije in aerodinamičen videz. To je bil tudi zadnji 911 z zračno hlajenim motorjem, odtlej ima tekočinsko hlajenje. Puristi so rekli, da je bila to zadnja prava 911, a to le ni pomenilo njenega konca. Tako kot tudi velja, da so sodobne 911 danes precej večje, kot so bile tiste nadvse lahkotne v prvih izvedbah, pa se vseeno dobro prodajajo.

Podjetje Porsche je bilo že zaradi družinskih vezi vselej precej povezano s Volkswagnom. So se pa tudi prepirali; spominjamo se situacije izpred nekaj let, ko je mali Porsche hotel lastniško prevzeti velikana Volkswagna, pa ni šlo in danes je le eden delov slednjega. Tako kot celoten koncern Volkswagen se v mnogočem posvečajo bodočemu električnemu pogonu. Tako bo Porsche npr. kmalu imel super elektro športnika taycana. Ampak to ne pomeni, da je z 911 konec. Ferry Porsche je menda nekoč in morda z malo pretiravanja rekel, da je 911 edini avtomobil, s katerim se lahko odpeljete na safari v Afriko, se preizkusite na dirki v Le Mansu, obiščete gledališče in se vozite po ulicah New Yorka. A le verjamemo navedbam podjetja, da se menda 70 odstotkov vseh porschejev 911 še danes vozi. Leta 1999 se je v mednarodnem glasovanju za avtomobil stoletja porsche 911 uvrstil na peto mesto, za Fordovim modelom T, prvim minijem, citroënom DS (žabo) in Volkswagnovim hroščem. Le pripomnimo, da je to v peterici edini športni model, in po tem, ko se je letos končala proizvodnja beetla, nekakšnega novodobnega naslednika hrošča, edini, ki ga še izdelujejo.

Mejniki

Lani je 911 dosegla mejnik milijona izdelanih avtov – jubilejni primerek so obarvali v irsko zeleno in ga spravili v muzej –, nedavno pa so predstavili osmo generacijo. Oblika dolgega sprednjega pokrova s povsem okroglima sklopoma luči z matrično tehniko menda spominja na dizajn čisto prvih generacij, šestvaljni bencinski bokser je še vedno nameščen zadaj, zmore približno trikrat toliko moči kot v prvem modelu. Ne vem, ali se ima smisel spraševati, koliko »konjev« res kdo potrebuje.

Seveda ima novi 911 veliko najbolj sodobne tehnike, ima recimo program za vožnjo po mokrem, ima pa tudi aplikacijo porsche impact, s katero lahko iz števila letno prevoženih kilometrov izračunate vrednost izpusta CO2 in višino finančnega prispevka, s katerim podprete podnebni projekt in nevtralizirate svoje tovrstne emisije. Kot da bi si kdo hotel lajšati slabo vest.

Vendar se mi kljub vsemu zdi, da bo 911 še trajal, da bo v naslednji generaciji še bolj izpopolnjen, tudi če bo morda vmes preživel še kako krizo in težko emisijsko zahtevo. Mimogrede, morda bo še v tej izvedbi dobil tudi hibridni pogon. Kaj bodo šele na to rekli puristi! •