35 milijonov – in še štejemo

Položaj Volkswagna v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja ni bil bleščeč. Podjetje se je otepalo izgub, povojno navdušenje nad hroščem je usihalo, osnovna zasnova legendarnega modela je bila kljub prenovam pač prestara. Tudi izvoz v Ameriko, ki je imela dolga leta res rada »beetla«, je zaradi neugodnega tečaja šepal. Trg je potreboval nekaj novega.

Seveda je bilo v zraku mnogo nejasnosti, zlasti kako ustreči okusu najbolj pomembnega evropskega občinstva. Volkswagen je v bolj sodobno smer najprej krenil s prvim passatom, ampak ta pač ni mogel biti zelo množičen. Malce za njim je bil pripravljen manjši model golf, a leta 1974 si nihče ni mogel misliti, da bo s časom postal naslednja Volkswagnova legenda.

Če je bil hrošč poln okroglin, so pri golfu prevladovale izrazito ravne linije, ploskve, z izjemo seveda sprednjih luči in Volkswagnovega znaka na maski. Zanimivo je, da so ga dali narisati Italijanu, Giorgettu Giugiaru, ki seveda ni imel povsem prostih rok, saj so mu natančno določili večino mer, a vseeno: pripravil je za tiste čase nadvse všečen izdelek, po svoje tudi enostaven, združiti oboje pa je najtežje. Motor so namestili spredaj, pogon na sprednji kolesi, namesto zračnega je dobil tekočinsko hlajenje.



Golf je bil takojšnji hit, presenetil je celo podjetje samo. Tudi Giugiaro je z leti postal slaven, ne le zaradi golfa, tudi zaradi mnogih drugih uspešno dizajniranih avtov in nasploh vrhunskega industrijskega oblikovanja. Je pa pred leti Volkswagen kupil njegovo podjetje Italdesign in mu tako dal še eno priznanje.

Prvi golf je bil dolg 370 cm, do danes pa se je podaljšal na 428 cm, čeprav velja, da je v zadnjih generacijah merskega prirastka manj kot kdaj prej. Nimam podatka, koliko je prvi stal pri nas, v Nemčiji je po nekaterih podatkih najcenejši veljal slabih osem tisoč mark, danes je pred osmico še enka … v evrih. O ideji za ime oziroma njegovem izvoru so le približne razlage, drugače kot nekateri drugi Volkswagnovi modeli se zdi težko povezan s kakim vetrom. Se je pa prvi reklamni slogan glasil takole: »V modi je novi šport, golf.«

 

Stromer, GTI, country ...

Po prostorski zasnovi je bil golf vselej kombilimuzina, torej avtomobil, ki nima ločenega prtljažnika, temveč se z odprtjem prtljažnih vrat odpre ves prostor in ga je tam zadaj pač mogoče prilagajati. Torej ni prevelik, pa vendarle kar prostoren. Golfa so skozi čas in generacije pripravili še v različnih dodatnih izvedbah.   Bil je kabriolet s platneno streho; bil je in je še v karavanski varianti, nekoč je vozil celo kot terensko urejeni in v zrak dvignjeni golf country z rezervnim kolesom na prtljažnih vratih, kot predhodnik danes tako opevanih športnih terencev.

Prav tako že davno je bil pripravljen tudi kot električni city stromer, a to je bilo takrat bolj za okus, veliko bolj so se ljudje navduševali za izvedbo GTI, svojevrstno športno ikono, med drugim značilno po prevlekah sedežev s širokim karom in tudi po množici ljubiteljev, ki se denimo vsako leto srečajo ob Vrbskem jezeru. No, letos zaradi novega koronavirusa pač ne.



Generacije so se menjavale, nikoli pa ni bil novinec radikalno drugačen od predhodnika; to so pri Volkswagnu že vedeli, da se ne sme. Ob prehodu s pete na šesto generacijo, ki se je zaradi skoraj povsem sorodnih mer zdela bolj kot prenova, mi je nekdo iz konkurenčne znamke rahlo cinično rekel, kako »make up« ponujajo kot nov avtomobil. Ampak prodajal se je dobro, v zavist tekmecev in ne glede na vse kritike o predvidljivosti.

No, tista šesta izvedba je bila res morda malce le prenova, saj je bila edina na trgu precej krajši čas od običajne modelske generacije (v povprečju sedem let). Golfa so izdelovali v različnih delih sveta, predvsem pa v Nemčiji. V letih 1979/80 so jih deset tisoč izvozili tudi čisto blizu – iz Volkswagnove centrale v Wolfsburgu v Spodnji Saški v takratno Nemško demokratično republiko. Šlo je za posebne vrste blagovno menjavo: to so bili prvi zahodni avti za Vzhodne Nemce, ki so se dotlej vozili le v trabantih in wartburgih. A je bila menda potem neka jeza, ker da so do njih lahko prišli samo prebivalci takratnega Vzhodnega Berlina, pa še zanje je bil menda za tiste čase močno predrag.

Rabljen dražji od novega

Golf je bil tudi avtomobil, ki so ga veliko vozili Slovenci. Že v časih, ko so ga licenčno izdelovali v sarajevskem Tasu, je bil priljubljen. Tudi za nas ni bil prav poceni, vendar je bilo zanimanja veliko in ni bilo tako lahko priti do njega. Jugoslovanski golf se je od tistih, izdelanih v Nemčiji, razlikoval po oznakah J, JL, JX, JD, JLD, JGL, čeprav so kasneje oznako J umaknili. Znan je rek, da si lahko rabljenega prodal za več, kot si pred letom dni plačal za novega. Priljubljen je bil z dizelskim motorjem in marsikdo je vanj točil tudi še kaj, kar se ni smelo. Z dizlom je bil tudi golf pred nekaj leti del velike Volkswagnove emisijske afere, ta tip motorja je bil tako kot model sam eden od simbolov podjetja.



Danes se pri nas vozi 67 tisoč golfov in le malo manj jih je od Renaultovih cliov, ki je z 71 tisoč primerki najbolj množični avto slovenskih cest, oba pa sta kilometre pred konkurenco. V evropskem pogledu je golf še mnogo večji rekorder: do lanske jeseni, ko je bil objavljen zadnji podatek, so jih v sedmih generacijah izdelali več kot 35 milijonov. V tem rangu se z njim kosata svetovno vodilna toyota corolla, ki je podoben tip kompaktnega avtomobila, in ford F series, ki je drugačna žival – veliki poltovornjak že dolga desetletja vlada Ameriki.

Za tako množične avtomobile že z malo brskanja na temo popularne kulture običajno odkrijemo množico zanimivosti. Pri golfu ni čisto tako, kaj se sicer najde; pa še to je precej umirjen podatek, skoraj tako kot avto sam: golf 2 je bil prvi avto nemške kanclerke Angele Merkel in so ga na dražbi leta 2012 prodali za 25 tisoč evrov. Golf je bil v eni od generacij v Evropi predstavljen v zaporednih opremskih izvedbah pink floyd, rolling stones in bon jovi, po imenu znanih rokerjev, bistvo pa je bilo v posebnem ozvočenju. Sicer so ga v Ameriki imenoval rabbit (zajec), a so to ime potem opustili. V Južni Ameriki je bilo znano ime vw gol, vendar to ni bil golf, temveč manjši in precej slabši avto.



Zdaj se golf ogreva v osmi izvedbi, navzven sledi omenjeni formuli rahlih sprememb, v notranjosti je radikalno digitaliziran. Pogoni so klasični, še tudi dizelski, pa delno elektrificirani, če hočete hibridizirani. Mimogrede, kot je danes poročal Spiegel, naj bi imel novinec nekatere težave z elektroniko oziroma programsko opremo za delovanje klica v sili, da so ustavili dobave in da bodo morali tega "hrošča" pred nadaljnimi dobavami odpraviti. Podjetje je to potrdilo in bo še sporočilo, če bodo imeli kak vpoklic.

Drugače kot v dosedanji generaciji osmi golf ne bo imel električne baterijske različice, temu je namenjen volkswagen ID.3, za katerega pa Volkswagen upa, da bo imel druge kupce in da ne bo odtegnil prodaje golfu. Ob orjaških naložbah Volkswagna v električni pogon in zatrjevanju koncerna, da je to njihova prihodnost, se vseeno marsikdo vpraša, ali so mu leta na prestolu šteta. Še kdaj res deveti golf?