Življenje traviščem, preživetje ljudem

Trbovlje – »Podrobno povejte. Mi smo samo neumni kmetje!« je mlad moški izpod Kuma spodbujal strokovnjaka, ki je prišel na Kumljansko svetovat, kako upravljati gorsko kosilnico in mulčer. Kum je ob Halozah, Pohorju in Gorjancih območje znotraj Nature 2000, kjer želijo kmetje s pomočjo Evrope vsaj 133 hektarjem travišč vrniti življenje in obenem ohraniti kmetovanje.

Vprašujočim pogledom, ki so se zaradi omembe »neumnih kmetov« zapičili vanj, je mladenič pojasnil: »Seveda smo neumni, če vztrajamo v teh strminah in jih hočemo povrhu še obdelovati!« Kumljansko se konča na 1220 metrih višine, na dolenjskem Triglavu Kumu. Pod njim se razprostira 200 hektarjev travnikov, od teh je četrtina zaraščenih, v kratkem času jih bo mogoče obnoviti kakšnih 26 hektarjev. Trdo bo treba delati na pašnikih in v kumljanskih visokodebelnih sadovnjakih s starimi sortami sadja, da bodo projektni cilj doseženi, se strinja 70-letni Jože Jelen s kmetije Jelen, po domače Kovač, ki ima v svojem sadovnjaku v Škofji Riži 150 let staro hruško, ki na vsaki dve leti še vedno obrodi, pa 60 in več let staro drevje jablan - carjevičev, kosmačk, bobovcev, krivopecljev ter voščenk -, sliv in češenj. »Tale je iz zadnjih bobovcev,« pravi, ko prinese pokusit jabolčno rolado. »Starih sort sadnega drevja ni treba škropiti proti škodljivcem, ker so dovolj odporne in plodovi ostanejo v kleti vse do pozne pomladi,« pojasni. To je za območja, ki so si desetletja zrla iz oči v oči s 365-metrskim termoelektrarniškim dimnikom, pomembno. »V 80. letih je bil zrak tako onesnažen, da je celo s sadnega drevja odpadlo vse listje, avgusta pa na novo pognalo. Bila so leta, ko na jesen ni bilo enega ploda. A so drevesa preživela …« pravi vitalni 70-letnik. Očitno na Kumljanskem, kjer poleg sadnih vrst raste tudi 27 vrst divjih orhidej, dobrih genov nima samo flora; če ji prištejemo še 1400 miši, ki so se pred leti ujele v sosedovo past, po tistem, ko so uničile pridelek pšenice, »cveti« tudi favna …

Trije milijoni iz Evrope

V petletnem projektu Life to grasslands – Traviščem vračamo življenje, ki od novembra 2015 pod vodstvom republiškega Zavoda za varstvo narave (ZRSZVN) poteka na območju vzhodne Slovenije, velja: Če travnikom omogočimo življenje, bodo travniki nam zagotavljali preživetje. Odgovor na »kako?« se skriva v ohranjanju biotske raznovrstnosti. Z njenim upadanjem se Evropa in Slovenija soočata že desetletja. S projektom Life Evropa že od 1992 podpira okoljske, naravovarstvene in podnebne ukrepe; v finančni perspektivi 2014-2020 jih bo podprla s 3,4 milijarde evrov. Slovenski del projekta, ki se bo iztekel 2020, vrednotijo na 3,9 milijona evrov, od tega bo iz Evrope prispelo 2,9 milijona evrov.

Na Kumu raste 27 vrst divjih orhidej

Suha travišča so nastala s krčenjem gozdov za kmetijsko rabo, v zadnjih 50 letih pa pristala med najbolj ogroženimi življenjskimi prostori pri nas. Brez zdrave »kmečke pameti« bi bilo opuščenih še več zemljišč in travišča bi se zarastla še bolj, kot so se, z njih bi izginile cvetlice, zdravilna zelišča, začimbe; metulji, čebele, živina in ljudje bi ostali brez pomembnega dela prehranjevalne verige, narava pa brez življenjsko potrebnega ravnovesja. Na suhih traviščih s karbonatnimi tlemi je mogoče najti tudi do osemdeset različnih rastlinskih in živalskih vrst. Divje orhideje so najlepše pokazateljice naravno ohranjenih ekstenzivnih travišč. »Bolj intenzivno, ko je gospodarjenje, zgodnejše in številčnejše ko so košnje, več ko je gnojenja, slabše je za travišča,« pravi Ljudmila Strahovnik s celjskega ZRSZVN, koordinatorica akitvnosti za območje Kuma.

Najboljše sadike so iz Pleterij

Z območja Kuma se je v projekt Life doslej vključilo dvajset lastnikov zemljišč. »Travniki tu so kljub onesnaženju v dobri kondiciji. Ker so pogoji za intenzivno kmetovanje omejeni, se kmetje niso odločali za gnojenje in pridelavo krme, zato so se mnoge vrste ohranile,« je navdušena Strahovnikova. Po »teoretični« fazi projekt prehaja v izvedbeno fazo. Razdelili so prve sadike sadnega drevja iz kartuzije Pleterje: močne so, krepke in uspevajo tudi v ekstremnih razmerah. Kumljanski kmetje imajo na voljo tristo sadik, od teh štirinajst sort jablan, štiri sorte hrušk, tri sorte sliv, češenj. »Želeli bi še večji odziv, zato ljudi spodbujamo, naj se vključijo v projekt – čeprav le s sadovnjakom.« Zasavci največ povprašujejo po bobovcih, beličnikih, po hruški viljamovki, po navadni češplji in češnji vigredi – po obstojnih sortah, ki so jih zasajali že njihovi predniki, ki jih je zdaj težko dobiti v drevesnicah in za katere vedo, da bodo uspevale pod Kumom brez pretiranega gnojenja in škropljenja. »Drevo v sadovnjaku potrebuje le prostor - radij desetih metrov, nič več,« pojasnjuje Strahovnikova.

Čas zrele kumine je čas prve košnje

Preplet travnikov, njiv, gozda in sadovnjakov ustvarja zdrav potencial za razvoj in obstoj rastlinskih in živalskih vrst, povečuje pa tudi kakovost bivanja človeku. Strahovnikova je prepričana: »Ko se uspešno sestavita naravovarstveni in kmetijski interes lastnikov zemljišč, je uspeh zagotovljen.« Učinek projekta Life bo pod Kumom še večji v naslednjih letih, ko bodo kmetje za kakšne tri tedne odložili čas košnje. Nekoč je veljalo: ko je dozorela kumina ali kimla oziroma kimna, kot ji tod še rečejo, je bil čas za prvo košnjo. To je bilo običajno 4. julija. Do takrat so tudi cvetlice odvrgle semena in poskrbele za nov življenjski cikel … Zdaj se je ločnica za prvo košnjo premaknila na 30. junij. »S projektom Life želimo vpeljati novo prakso: da bi na podlagi rastlinskih vrst na travniku več let opazovali, ali ga kmet ustrezno obdeluje. Datum košnje je pri tem postranskega pomena. Bolj je pomembno, da kmet dobi priznanje, da dobro dela.« Cvetoč travnik ter poln sadovnjak sta najboljši dokaz za to.