Neomejen dostop | že od 9,99€
Emo orodjarna, katere prokurist je nekdanji gospodarski minister Stanko Stepišnik, je pod okni stanovalcev stavbe v Delavski ulici v Celju na črno postavila dva šotora. Po odločbi inšpektorata za okolje in prostor ter izvršbi bi ju morali odstraniti do 8. avgusta letos. Šotora še stojita, orodjarna pa je lani, takoj po sprejetju občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za to območje, zaprosila za gradbeno dovoljenje za dva skladiščna šotora. Obupani in predvsem utrujeni stanovalci so konec julija na ustavno sodišče vložili pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti OPPN. Upajo, da bodo s tem ustavili legalizacijo črnih gradenj.
Stanovalci se proti orodjarni borijo predvsem zaradi močnega hrupa in tresljajev. Do danes je inšpekcija uvedla tri postopke zaradi hrupa. V prvem so ocenili, da mejne vrednosti niso prekoračene. Vsak, ki je kdaj tam preživel le kakšno uro, bi vam lahko povedal drugače. Kot odgovarjajo z inšpektorata, so v drugem inšpekcijskem postopku ugotovili, »da je hrup v dovoljenih mejah, vendar le v primeru povsem zaprtih oken, vrat in vseh drugih možnih odprtin na zahodni fasadni steni orodjarne«. Dodali so, da so to v orodjarni upoštevali, zato je bil inšpekcijski postopek ustavljen. Zdaj imajo nov inšpekcijski postopek, ki pa še ni končan.
Stanovalec Štefan Plavčak je nad dolgotrajnimi postopki razočaran: »Stanje tu je katastrofa. Ropoče in bobni. Temelji so popokali!« Gradbeni inšpektor tega ni videl, odgovarjajo z inšpektorata: »Objekt je glede na starost v dobrem stanju. Niti na sami fasadi niti v notranjosti objekta ni videti posebnih razpok, ki bi nakazovale na neenakomerne posedke oziroma deformacije zunanjih sten.« Obisk stavbe pokaže drugačno sliko, stanovalci imajo nešteto fotografij razpokanih sten in tal.
Šotora, od koder prihaja hrup, sicer sploh ne bi smela več stati, niti v njih ne bi smela potekati nobena dejavnost. Orodjarna ju je namreč postavila na črno, inšpektorat je odločbo za odstranitev izdal že leta 2016 in izrekel prepoved uporabe obeh šotorov. Leto kasneje je bil uveden izvršilni postopek, a so izvršbo po takratni zakonodaji lahko odložili za pet let. Vmes so ugotovili, da je orodjarna uporabljala šotora, zato sta podjetji Emo orodjarna in Corda – orodjarna, ki je stoodstotna lastnica Emo orodjarne, dobili vsako po 10.000 evrov denarne kazni. 15. junija letos je gradbeni inšpektor ugotovil, da šotora nista v uporabi. Stanovalci ne morejo verjeti ugotovitvam pristojnih.
Še dodatno je situacijo zapletel novi OPPN, ki vso to dejavnost na tem območju dejansko dovoljuje, orodjarna je po navedbah UE Celje vložila »zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za dva nezahtevna objekta – skladiščna šotora«. Ali gre torej za legalizacijo črnih gradenj, saj na tej isti parceli, za katero so zaprosili za gradbeno dovoljenje, šotora že stojita, pa na UE Celje odgovarjajo, da »legalizacija obstoječih ni predmet tega postopka«. Na inšpektoratu pa pravijo, da je »legalizacija ena od možnosti, da postane nedovoljena gradnja zakonita«. Stanovalci zdaj pravico iščejo še na ustavnem sodišču, ko se je upravno izreklo, da ni pristojno. Plavčak je zavzdihnil: »To je zgodba hlapca Jerneja.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji