Za gašenje Ptujskega gradu bi morali vodo črpati iz Drave

Ptuj – V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož se že dolga leta soočajo s številnimi finančnimi, kadrovskimi, infrastrukturnimi in upraviteljskimi izzivi. Tistega pa, kar bi na ptujskem grajskem griču morda le lahko postorili, ne smejo; počakati morajo konservatorski načrt.

Na ptujskem grajskem griču so v zadnjih letih sanirali del podrtega grajskega obzidja, popravili del strehe na grajskem traktu, zamenjali nekaj oken in tako naprej. Ministrstvo za kulturo, grad je namreč v državni lasti in v upravljanju muzeja, je za ta namen med letoma 2014 in 2019 skupno namenilo okoli 840.000 evrov.

Kljub temu je na včerajšnji tiskovni konferenci z naslovom »Ptujski grajski kompleks, izzivi danes in jutri« direktor muzej Aleksander Lorenčič jasno povedal, da številnih objektov grajskega kompleksa preprosto ne morejo niti primerno vzdrževati, kaj šele obnavljati: »Veliko objektov je v izredno slabem stanju, pravzaprav samo gasimo požar.«

Ko smo ravno pri rdečem petelinu; ptujski grajski grič še vedno nima požarnega hidranta. Država in občina namreč že več let ne moreta dognati, katera od njiju ga je dolžna postaviti. V primeru požara na kulturnem spomeniku državnega pomena bi tako gasilci vodo morali črpati vse iz reke Drave, s tem pa bi izgubili precej dragocenega časa. Na ta črni scenarij so se z gasilsko vajo na grajski žitnici že pripravili.

Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da se v zadnjih desetletjih ni veliko premaknilo. »Že 50, 60 let se pogovarjamo enako kot danes,« je opozoril Lorenčič. V dokaz je predložil članek v lokalnem časopisu Ptujski tednik z datumom 13. januar 1956: tudi takrat so opozarjali, da je Ptujski grad zaradi zanemarjenosti v nevarnosti. Direktor muzeja je izrazil upanje, da se bo z novim zakonom o kulturnem evru vendarle kaj spremenilo – seveda, če bo ta sploh sprejet.
 

Prvi del konservatorskega načrta naj bi pripravili še letos

A zgodba ima še dodaten zaplet. Kar bi v enem največjih, najstarejših in najbolj obiskanih muzejev v Slovenije s skromnimi sredstvi morda vendarle lahko postorili, na primer uredili okolico gradu, za zdaj ni dovoljeno.

Vodja mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Srečko Štajnbaher je pojasnil, da za območje celotnega ptujskega grajskega kompleksa pripravljajo konservatorski načrt, to namreč zakonodaja zahteva: »Za pripravo takšnega dokumenta pa so poleg že obstoječega znanja potrebne številne raziskave. Za celotno strokovno ekipo je to izjemno velik izziv.« Povedano preprosteje: trajalo bo več let. Konservatorski načrt so zato razdelili v tri sklope oziroma mape, prvo od njih naj bi dokončali še letos.

A kdove, kaj se bo v teh nekaj letih načrtovanja še zgodilo in pokazalo? Kustos ptujsko-ormoškega pokrajinskega muzeja Branko Vnuk je spomnil: »Leta 2015 se je porušil del grajskega obzidja pred grajsko konjušnico, takrat smo tam odkrili ostanke starejše arhitekture.« Še kak plaz zaradi pred leti posekanega drevja na grajskem griču najbrž ne bi bil preveliko presenečenje, takrat pa bi bilo načrte treba spet posodobiti.