Ura resnice za zasavski Ceroz

Hrastnik – Nad Cerozom so temni oblaki: pestijo ga polmilijonska izguba, še enkrat tolikšen dolg do petih občin ustanoviteljic za najem komunalne infrastrukture, na dan pa so prišle tudi številne druge nepravilnosti. Na zahtevo občin odhaja direktor Vili Petrič, a z imenovanjem novega se zatika: kandidat Jože Velikonja je bil kot član skupščine priča odpiranju lastne vloge …

Našteto je le vrh Cerozove ledene gore, ki jo je ustanoviteljicam, občinam Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija in Radeče, uspelo več mesecev prikrivati pred javnostjo. Program sanacije poslovanja Ceroza, ki ga je pripravila družba Prokurator, razkriva, da so se v dokumente Ceroza zakopali že marca na zahtevo skupščine, ki ji predseduje pravnica Urša Poznič Goršek. Ta je za Delo potrdila, da je skupščina že spomladi zahtevala Petričev odhod zaradi nakopičene izgube in ne le zaradi porušenih odnosov s krajani bližnjega Sedraža zaradi spornih izcednih vod z deponije.
 

Vilija Petriča je odneslo slabo poslovanje

Dogovor s Petričem o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja, ki je do zdaj v javnosti veljal za edino uradno pojasnilo o njegovem presenetljivem odhodu v pokoj, je pravzaprav posledica zahtev skupščine. Petrič, doslej prvi in edini direktor Ceroza, je sicer v preteklosti opozarjal, da bo za poslovanje merodajno leto 2017: končali so ga s 506.000 evri izgube. Večidel je pripisujejo prenizki ceni storitev in visokim stroškom oddaje t. i. odpadkov RDF ​v termično obdelavo na tuje. Gorškova je potrdila tudi, da tako Zasavce kot šest občin z Goriškega, ki vozijo odpadke na zasavsko deponijo Unično, čakajo višje položnice. Koliko višje in kdaj, ne more napovedati, ker mora Ceroz pripraviti nov elaborat, ki bo podlaga novim cenam. Zadnja podražitev s 85,40 na 98,90 evra za tono sega sicer v letošnji april …
 

Jože Velikonja »odprl« lastno vlogo

Novi direktor Ceroza, ki bo znan predvidoma že prihodnji teden, ne bo imel lahkega dela. V teh dneh so se skupščini že predstavili trije kandidati z drugega razpisa, med njimi sta neuradno dva Zasavca in Škofjeločan. Neuradno sta zasavska kandidata Hrastničan Jože Velikonja, predstavnik krajevne skupnosti Marno v skupščini Ceroza, sicer nekdanji Jankovićev poslanec, zdaj zaposlen v Rudniku Trbovlje-Hrastnik, in Zagorjan Enes Raković, direktor proizvodnje in vzdrževanja v Steklarni Hrastnik. Čeprav je Velikonja pred dnevi za Delo zatrdil, da se je kot član skupščine na prvem odpiranju vlog izločil iz postopka, smo iz zanesljivih virov izvedeli, da njegove navedbe ne držijo. Drži le, da ni bil prisoten pri odpiranju prijav konkurenčnih kandidatov, bil pa je v sejni sobi, ko so odprli njegovo vlogo. Umaknil se je šele po »razkritju« …
»Nerodnost« Jožeta Velikonje ni šla neopazno mimo občin, zato naj bi izgubil velik del podpore. A razmerje moči v skupščini mu je vendar v prid: »njegovi« – Hrastničani – imajo na imenovanje direktorja pravico veta in brez njih direktorja ni mogoče imenovati. Nasprotno: kot občina, ki »gosti« deponijo komunalnih odpadkov Unično, smejo predlagati direktorja Ceroza – brez razpisa. Prednosti »zlatega glasu« Hrastničani doslej niso izkoristili.
 

Poleg finančnih tudi pravne luknje

Pregled poslovanja Ceroza je pokazal, da so stroški odvoza odpadkov RDF ​leta 2017 znašali 569 tisočakov, letos v dveh mesecih pa že 55 tisočakov, a niso ukrepali. Tudi črpanje vode, nad katero se krajani Sedraža pritožujejo že mesece, je Ceroz lani stalo 55, do marca letos pa že 61 tisočakov. Ko je Ceroz na pritisk krajanov letos končno naročil strokovno študijo izvora neverjetnih količin izcednih vod, so te menda nenadoma izginile … V oči bodeta tudi prevzem odpadkov z Goriškega, ki so ta hip osem evrov pri toni cenejši od zasavskih, zanje pa Ceroz nima statusa izvajalca gospodarske javne službe (GJS), in predelava gradbenih odpadkov na trboveljski Neži, ki jo izvajajo kot GJS, čeprav je v resnici tržna dejavnost; s tem kršijo okoljsko zakonodajo in hrastniški občinski odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki.