Vlada namenila 1,5 milijona evrov za viseči most

Vlada je v veljavni načrt razvojnih programov 2022–2025 državnega proračuna uvrstila tudi projekt turistična brv v Mestni občini Celje. Gre za tako imenovani viseči most med Miklavškim in Grajskim hribom, ki se bo pel okoli sto metrov nad tlemi, dolg pa bo dobrega pol kilometra. Celoten projekt je vreden 4,6 milijona evrov, vlada je na dopisni seji odločila, da bo država sofinancirala upravičene stroške investicije do največ 1,5 milijona evrov.

Sredstva so, kot so zapisali v vladnem sporočilu za javnost, zagotovljena v veljavnem proračunu Republike Slovenije za leto 2023. Iz postavke za sofinanciranje investicijskih projektov občin bodo namenili 1,35 milijona evrov, iz postavke za infrastrukturo na območjih, kjer živijo romske etnične skupnosti, pa bodo namenili 150.000 evrov.

Za most potrebujejo denar z ministrstva

Spomnimo, da ima Mestna občina Celje za 200-tonski jekleni viseči most že nekaj časa pravnomočno gradbeno dovoljenje, kot je aprila povedal župan Bojan Šrot. Takrat je napovedal, da če bodo uspešni pri pridobivanju sredstev na razpisu ministrstva za gospodarstvo, bi se po novem mostu lahko sprehodili že sredi prihodnjega leta.

Župan Šrot je vesel, da je vlada občini namenila sredstva na podlagi 21. člena zakona o financiranju občin, a pričakuje tudi sredstva ministrstva za gospodarstvo, kot je povedal za Delo: »Razpis se je zaključil pred kratkim, razpisanih je deset milijonov evrov in pričakujemo, da bomo tudi tam dobili še kakšna sredstva.« Da lahko sredstva pričakujejo, je sicer že sredi aprila ob polaganju temeljnega kamna za 106-metrski stolp v Rogaški Slatini dejal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.

Čez dobro leto dni na kavo sto metrov nad tlemi

Kdaj bi začeli graditi oziroma postavljati most, Šrot še ne more napovedati: »Najprej moramo zaključiti finančno konstrukcijo. Zdaj je še preveč neznank. Čakamo še na odločitev razpisa gospodarskega ministrstva, tudi lastna sredstva moramo zagotoviti. Bi pa lahko bil most drugo leto postavljen.«

Župan Šrot je dejstvo, da bo del denarja prišel iz postavke, namenjene za infrastrukturo na območjih, kjer žive romske etnične skupnosti, komentiral: »S tem nisem seznanjen. Mogoče se še na kaj drugega nanaša. Ker romske etnične skupnosti v mestu nimamo, sicer bi imeli pravico do romskega mestnega svetnika.«

Celjski mestni svetnik Matija Kovač, Levica, je komentiral: »Bojan Šrot je v tem mandatu že večkrat nakazal, da sta mu Janševa vlada in njene metode zelo blizu. V tem primeru gre očitno za klientelistično trgovino znotraj skupine Povežimo Slovenijo, katere del je celjski župan, in SDS ter nedopustno jemanje sredstev, namenjenih ranljivi skupini na račun turistov. Glede na prepričljiv poraz strank te vlade na volitvah taka ravnanja niso legitimna.«

Pitno vodo kupujejo, kmalu brez elektrike in »doma«

Romi proti

Proti takemu načinu financiranja so tudi v Svetu romske skupnosti RS, je povedal predsednik Jožef Horvat Sandeli: »Da bodo turistično brv financirali iz teh sredstev, sem izvedel danes. Seveda nisem zadovoljen. Temu ostro nasprotujem, ker ni prav in ni pravično. Denarja tako ali tako vedno primanjkuje, 150.000 evrov lahko reši marsikateri infrastrukturni problem Romov, potem ga pa prav s te postavke vzamejo! Spet bomo oškodovani Romi!« Koliko Romov sploh živi v Celju, na občini nimajo podatka, Horvat Sandeli pa je dejal, da ocenjuje, da jih je od 50 do 100, vendar je lahko številka povsem drugačna, saj se nekateri niti ne deklarirajo kot Romi.

O financiranju je Horvat Sandeli še dodal, da po spremembi zakona o financiranju občin, ki je občinam z evidentiranimi romskimi naselji določil sofinanciranje, precej težav: »Financiranje je določeno za tri leta, občine pa bi morale pripraviti programe, kaj bi rade naredile s tem denarjem. Tako se bojim, da denarja sploh ne bomo porabili, potem ga bodo pa prerazporedili in Romi od tega ne bodo imeli nič.«