Različno o dopustnosti referenduma glede stolpa

Rogaška Slatina – Pobudnica referenduma o razglednem stolpu Kristal Eva Žgajner je predlagala, da bi referendum, ki je predviden za 13. december, zaradi koronavirusa prestavili. Z izvedbo se strinja ministrstvo za javno upravo (MJU), red. prof. dr. Jurij Toplak pa meni, da bi bilo referendum najbolje prestaviti in se tako izogniti kršenju ustavnih pravic občanov. Svetniki SD zaradi datuma referenduma zahtevajo sklic izredne seje.

»V času, ko se vsa država ukvarja z omejitvijo stikov in gibanja, se občina Rogaška Slatina ukvarja z referendumom,« so zapisali svetniki SD. Zaradi pisanja občana v lokalnem časopisu, da naj bi ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) izdalo negativno mnenje glede izvedbe referenduma 13. decembra, zahtevajo izredno sejo. Občina je namreč v gradivu glede referenduma zapisala, da so »pozitivno stališče prejeli tudi od MNZ«. Vendar to stališče ni bilo dano na vprašanje, ali je referendum zaradi zdravstvene situacije dopusten, ampak ali je ta datum primeren glede na vsa volilna opravila. Ali so glede na situacijo predvidene kakšne omejitve, je občina MJU vprašala šele na dan seje, svetniki pisnega mnenja takrat niso videli.



So pa na MJU referendumu naklonjeni, kot odgovarjajo: »Glede na epidemiološko situacijo, ko se razmere spreminjajo vsak teden, če ne celo vsak dan, bi bila odločitev o preložitvi v tem trenutku najmanj prezgodnja.« V mnenju, ki so ga poslali občini, so zapisali, da zakonodaja »ne vsebuje možnosti za preložitev oziroma prestavitev volitev ali referendumov zaradi izrednih razmer«. Kako bi lahko izpeljali referendumsko kampanjo, da bi dosegli vse občane, tudi tiste, ki nimajo spleta, niso prisotni na družbenih omrežjih, ki so vajeni javnih tribun, ki jih zdaj ne morejo organizirati, in ali nima občina pri informiranju javnosti zaradi večjih financ in organizacije večjo možnost prisotnosti v medijih, na MJU odgovarjajo, da je tudi referendumsko kampanjo mogoče izvesti, vendar z omejitvami in priporočili NIJZ. Z NIJZ občini še niso odgovorili, kako naj sploh izvedejo referendum. To je pomembno tudi zato, ker je osem volišč od 14 v zasebnih prostorih.


 

Kršitve pravic?

Profesor ustavnega prava dr. Jurij Toplak meni, da bi referendum med epidemijo zaradi nevarnosti za zdravje in zaradi nezmožnosti izvedbe na način, da bi občani lahko uresničevali svoje svoboščine, pomenil kršitev ustavnih pravic občanov, prav tako referendum takoj po prenehanju strogih omejitev zaradi omejitev med kampanjo, kršitev bi bili tudi odpoved in neizvedba referenduma. »Edina načina, ki ju vidim, pri katerih ne bi bile kršene pravice, sta prestavitev glasovanja na poznejši čas ali e-referendum. Tudi če zakon ne vsebuje te možnosti, je morda prava razlaga ustave taka, da je prestavitev (ali e-referendum) edini način, da se prepreči kršitev pravic občanov. Pravim 'morda', ker ne moremo vedeti, kaj bi odločili ustavni sodniki, če bi obravnavali tako vprašanje. Še nikoli ga niso,« je odgovoril Toplak.

Pobudnica referenduma Eva Žgajner še vedno želi preložitev in dodaja: »Upam, da virus volivcev ne bo odvrnil od udeležbe.« Da bi preprečili postavitev stolpa, bi morala proti glasovati večina in hkrati vsaj petina vseh volivcev v občini, to je okoli 2000 ljudi.