Rogaška Slatina – Župan
Branko Kidrič je priznal, da so občane premalo obveščali o postavitvi 106-metrskega razglednega stolpa Kristal. Velika priložnost je bila julija, ko so o tem razpravljali občinski svetniki, a župan pravi, da takrat podrobnosti še niso bile znane. Kot denimo, da naj bi tretjino sredstev za stolp prispevali donatorji. Kdo so, ni znano, javno podporo je izrazilo le podjetje Kozmetika Afrodita.
»Stolp bo avtentična zgodba Rogaške Slatine,« je poudaril Kidrič. Kaj je avtentično slatinskega na stolpu, čeprav bo vrh spominjal na kristal in bodo obiskovalci v njem lahko pili donat, je pojasnil z besedami: »Potrebujemo neki magnet, generator povečanega obiska, ne moremo samo počivati na lovorikah iz naše zgodovine in tradicije.«
Kidrič ne dvomi o množičnem obisku stolpa, na vrh katerega boste prispeli z dvigalom v 20 sekundah. Pri oceni so upoštevali potencial 700.000 prenočitev, ki jih na leto naštejejo v Podčetrtku in Rogaški Slatini, in ugotovili, da bi s stolpom lahko na leto imeli najmanj 300.000 evrov prihodkov, po odbitku stroškov pa bi za razvoj turizma tako lahko vsako leto namenili 100.000 evrov. »Upoštevali smo, da bi na stolp prišlo le deset odstotkov gostov, ki pridejo v Terme Olimia, in dvajset odstotkov gostov, ki so v Rogaški Slatini. Ocenjujemo, da bi bilo v prihodnje teh obiskovalcev še več,« je razložil Kidrič, ki je napovedal dve novi delovni mesti v stolpu, načrtujejo še 15 posrednih zaposlitev.
Stolp Kristal Rogaška Slatina naj bi po ocenah občinskega vodstva prinesel letno 300.000 evrov prihodkov. FOTO: arhiv občine Rogaška Slatina
Skriti donatorji
Za postavitev 2,1 milijona evrov vrednega stolpa bo tretjino sredstev zagotovila občina, tretjina bo iz turistične takse, tretjino pa bodo prispevali donatorji. Čeprav je župan povedal, da jih je več kot petdeset, je znana le podpora družbe Kozmetika Afrodita. »Nekatere večje gospodarske družbe so nam zagotovile, da bodo vsekakor finančno podprle ta projekt, vendar še ne dovolijo, da se jih omeni kot donatorje.«
Stolp je le del projekta na območju nekdanjega mizarstva. Do tja bo vodil 182-metrski nadhod Sonce, ki ga z 1,2 milijona evrov sofinancira Eko sklad, v okviru tega bodo uredili še parkirišče P+R s 50 novimi parkirnimi mesti in 30 priključki za javno izposojo koles ter kolesarske povezave. Projekt zgraditve 400-milijonskega orglarskega centra, ki naj bi ga postavil zasebni investitor blizu stolpa, je še neznanka. Kidriča to ne skrbi: »Sedanji in bodoči potencialni lastnik zemljišča sta zagotovila, da bosta območje počistila, če bo naš projekt prej uresničen.«
Stolp naj bi odprli čez dve leti, postavitev pa lahko ustavi le referendum. Podpise zanj zbirajo do 15. oktobra, koliko so jih zbrali do zdaj, ni znano.
Komentarji