Po ureditvi trga starejši težje do celjske knjižnice

Celje – Prenovljen Muzejski trg nima nobene ovire za invalide. Uredili so klančine, dvigalo v knjižnici je urejeno. Da trg, ki je bil nujno potreben obnove, ne bi spet postal veliko parkirišče, je občina uredila potopne stebričke in ga zaprla za promet. Pritožbe v knjižnici, kjer je tudi univerza za tretje življenjsko obdobje, se že leto dni vrstijo, starejši, ki težje hodijo, hočejo vsaj dostop s taksiji.

»Tako kot nekateri hodijo v cerkev, jaz obiskujem knjižnico. Vem, da bi mi lahko drugi knjige pripeljali na dom, ampak to ni isto. Čeprav težko hodim, grem rada tja. Težave so bile že, ko so obnavljali knjižnico, ker je bil dostop zelo otežen, ampak to lahko razumeš. Zdaj, ko je vse obnovljeno, pa je pot od parkirišča do knjižnice tako dolga, da ne zmorem. Na starejše očitno nihče ni mislil,« razmišlja Erika Simonič. O tem je obvestila že tako rekoč vse, ki bi lahko pomagali. Tudi knjižnico, kjer se s problemom ukvarjajo že natanko eno leto, ko so dostop do nje z avtomobilom onemogočili potopni stebrički.

V knjižnici deluje tudi univerza za tretje življenjsko obdobje. Težave, ki jih opisuje Simoničeva, opažajo tudi drugi, le ena gospa je odgovorila, da gre za iskanje dlake v jajcu. Drugi so se strinjali, da je že sto metrov hoje za marsikoga lahko maratonsko dolgih. Čeprav nobeden od slušateljev ni želel biti imenovan, so povedali, da nova ureditev trga za starejše ni primerna: »Do javnih stavb, ki so v lasti občine, bi moral biti prost dostop. Ali vsaj omogočen dostop s taksiji in parkirna mesta za invalide.«
 

Knjižnica predlagala rešitev

Kot je odgovorila direktorica Osrednje knjižnice Celje Polona Rifelj, zaradi ureditve trga prejemajo več klicev: »Dostop v knjižnico se je posebej otežil predvsem za invalide in težje gibljive ne samo s prepovedjo parkiranja na Muzejskem trgu, temveč z namestitvijo potopnih stebričkov, ki onemogočajo zgolj hiter dostop v objekt. Pred ureditvijo trga smo mestni občini Celje predlagali označitev dveh parkirnih mest za invalide s krajšo dobo parkiranja, vendar se to žal ni uredilo.« Knjižnica še vedno v tem vidi rešitev, da bi torej imeli invalidi dve parkirni mesti, parkiranje bi bilo za preostale še prepovedano, a potopnih stebričkov ne bi bilo. Se pa Rifljeva zaveda, da bi to pomenilo več dela za redarje: »Tukaj igrata veliko vlogo človeški faktor in spoštovanje pravil, saj lahko v takšnem primeru pričakujemo nespoštovanje in zlorabe odprtega dostopa na trg pri tistih, ki jim običajno nič ne manjka.«



Z občine niso odgovorili, kako bodo ukrepali oziroma ali nameravajo trg, katerega obnova (in obnova dela ulice Na okopih) je skupaj z opremo stala okoli milijon evrov, kakor koli spreminjati. Odgovorili so, da je trg zasnovan brez ovir za gibalno ovirane, otroške vozičke in kolesarje, da pa bo, ko bodo dela v celoti končana, od 7. ure do 9.30 potopni stebriček spuščen za dostavo in intervencijo. Sicer trg ostaja zaprt, tako kot del Prešernove, Stanetove, Glavnega in Krekovega trga.
 

Več težav za starejše

Občina sodeluje z različnimi organizacijami, ki pomagajo invalidom, posebej z Društvom paraplegikov jugozahodne Štajerske, katerega član je tudi novoizvoljeni mestni svetnik na županovi listi. Do dvorane, kjer so seje mestnega sveta, pa tudi različne prireditve, vodijo strme stopnice, invalidom do dvigala skozi službeni vhod pomaga informator oziroma dežurna oseba. Starejši za to možnost očitno sploh ne vedo, saj je Simoničeva posebej omenila težaven dostop do Narodnega doma in Celjskega doma, kjer imajo pomično ploščad: »Mi nismo nepokretni, zato tudi dvigalo ni vedno nujno. Ni pa treba, da moraš pol Celja prehoditi, da prideš do želene stavbe, ali pa da samo postavijo napis, da so tla spolzka, namesto da bi namestili ograjo.«

Vse to bi lahko obravnavala posebna skupina, je pojasnil namestnik predsednika Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske Franc Ivenčnik: »Predlagali smo ustanovitev sveta invalidov, ki bi sodeloval pri načrtovanju. Ne da šele kasneje ugotavljamo, ko je že vse narejeno, kaj bi bilo treba narediti in kaj bi bilo bolje.« Da bi bilo treba misliti na starejše že pri projektiranju, opozarjajo tudi na Inštitutu Antona Trstenjaka, ki je koordinator slovenske mreže starosti prijaznih mest in občin. V Celju so se zanimali za pristop k slovenski mreži, vendar v njej ne sodelujejo, je pojasnila Marta Ramovš z inštituta: »Občine so sprva zelo zagnane, a tu ne gre za pridobitev certifikata, ampak za večletni proces. Tu pa se večkrat zatakne. To je škoda, saj se bo delež ljudi, starih nad 80 let, do leta 2050 več kot podvojil in je skrajni čas, da se na to pripravimo. Na voljo je veliko znanja in konkretnih rešitev, s pomočjo katerih se občine v slovenski mreži resnično angažirajo in razvijajo v smeri do starosti in vseh generacij prijaznih skupnosti.«