Občani zbrali podpise za pobudo za referendum

O odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Nove vasi v Celju, ki je bil v petek objavljen v Uradnem listu, bodo morda odločali Celjani. Stanovalci Travniške ulice so namreč v torek na občino dostavili 261 podpisov za pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma, od sicer zahtevanih sto. Po novem je namreč na tem strmem pobočju možno zgraditi tri hiše. Bližnje stanovalce, učitelje in starše učencev bližnje šole najbolj skrbi poseg v zeleni prostor ob šoli ter uničen razgled.

Javnost se je že lani precej angažirala, da bi ohranili območje takšno, kot je, otroci so pisali tudi pisma, da gozdička ob šoli ne dajo. Da se v gozdiček ob šoli ne bo posegalo, so na občini že večkrat ponovili, in tak je tudi novi prostorski načrt. A stanovalci Travniške ulice, po kateri bo po novem urejen dovoz do novih hiš in kjer bodo morali odstraniti stopnice na šolski poti, ne verjamejo, da zelena oaza na vrhu hriba ne bo okrnjena.

Sosedi nočejo novih hiš blizu šole

V nekaj dneh so zbrali precej več podpisov za pobudo za referendum, kot so jih potrebovali. »Razen ene učiteljice so se podpisali tudi vsi učitelji in veliko staršev. Za vse podpise sploh ni bilo prostora,« je navdušena stanovalka Travniške. Zdaj ima župan Bojan Šrot osem dni časa, da odloči, do kdaj se bodo zbirali podpisi za razpis referenduma, zbrati bodo morali dobrih dva tisoč podpisov. »Verjamemo, da lahko zbudimo Celjane za referendum. Ljudje imajo namreč takega načina in odločanja dovolj,« je dejala stanovalka.

Javni in zasebni interes

Oglasila se je ena od investitork, ki je ogorčena, da je njihova dolgoletna želja po gradnji hiše, njihova družina je lastnica pobočja do vrha, predmet morebitnega referenduma: »To je zasebna lastnina! Tako kot imajo drugi pravico braniti svoje premoženje, ga imamo tudi mi pravico uporabljati. Za ta postopek vseskozi izkoriščajo otroke, ki jim s tem posegom ne bo nič odvzeto. Če želijo razgled, lahko šola odkupi zemljišče. Tudi sami smo hoteli gradnjo vrstne hiše, pa 40 let ni bilo možno ničesar. Vse, kar želim, je dostop, ki je že bil in mi pripada. Šola bo s tem pridobila tudi interventno pot, ki jo imajo zdaj zaklenjeno z verigo.« Pojasnila je, da je bil v preteklosti tu kolovoz do spornih parcel, ki pa so ga zasipali ob gradnji šole. Lastništvo dela Travniške ulice sicer še ni rešeno, solastniki so vložili upravni spor.

Proti cesti in obračališču še učiteljski zbor

Tudi za stanovalce Travniške je problematičen prav dostop, je pojasnila stanovalka: »Sploh nismo proti gradnji hiš! Ampak naj bodo tipske (zdaj odlok omogoča gradnjo hiš s površino od 180 do 285 kvadratnih metrov, op. p.), kar je zahteval tudi prostorski načrt iz 2017, kjer tudi jasno piše, da mora biti z vrha razgled, in naj jih zidajo z dostopom s spodnje strani hriba, ne po Travniški! Veste, kakšen poseg bo odstranjevanje stopnic in to, da bodo vse spravili na isti nivo? Kakšen bo še zeleni prostor ob šoli? Želimo le, da se ohrani ploščad, razgled in park. Govorimo o javnem interesu. Interventna pot je, ključ od verige ima šola sama.«

Mestni svetnik Matija Kovač, sicer arhitekt, je na zadnji seji mestnega sveta predlagal, da bi sporni odlok umaknili z dnevnega reda. Ne preseneča ga, da so občani zlahka zbrali podpise za referendumsko pobudo, referendum podpira: »Sprejeti odlok namreč na toliko mestih presega meje sprejemljivega, da mu nasprotuje več skupin ljudi in vsi, ki nam je mar za kakovost grajenega in nepozidanega urbanega okolja.«