Kritike načrtovane ureditve z vseh koncev

Še danes lahko javnost da pripombe in predloge na javno razgrnjen občinski prostorski načrt (OPN) mestne občine Celje. Gre za dokument, ki je nastajal več kot dvajset let, zadnje vključene pobude so stare enajst let. Kritike na osnutek prihajajo z vseh koncev mesta.

Sandi Sendelbah z liste Za Celje opozarja, da so pobude, vključene v osnutek OPN, stare: »Mogoče bi bilo bolje, če bi se nova občinska oblast zadeve lotila drugače, od začetka in bolj temeljito. Vprašanje pa je, koliko je nova občinska oblast sploh sodelovala pri snovanju OPN.« Če bo prostorski načrt sprejet v taki obliki, je dodal, predlagajo moratorij na izvedbo cestnih rešitev.

Ko bo občinski prostorski načrt sprejet, bo že star

Sendelbaha skrbi kar 350 hektarov nepozidanih stavbnih zemljišč: »Direkcija za vode ni dala pozitivnega mnenja, pravzaprav ni odgovorila, zato gre za molk organa. Ta del je občina usklajevala sedem let!« Meni, da »prostorsko politiko še vedno diktirajo znani investitorji«, da OPN ne ponuja nobene resne industrijske cone, prevladujejo centralne dejavnosti z možnostjo stanovanjske gradnje, kar odpira nove probleme, kot jih imajo stanovalci Delavske ulice.

Spomnimo, da so tam v preteklosti spreminjali podrobne prostorske načrte, stanovalci pa so ostali ujeti sredi industrije, Emo orodjarna je posegla celo na njihova zemljišča. Stanovalec Štefan Plavčak je razočaran: »Od novega župana smo pričakovali več. Kot svetnik je bil večkrat pri nas in se je sam večkrat prepričal, kako je živeti v hrupu. Črne gradnje orodjarne iz leta 2016 pa še vedno stojijo.«

Za stanovalce Delavske je poleg dogovora možnost tožba

Gradnja na plinovodu?

Tudi na Lopati so spet na nogah. Mali logistični center (MLC) Lopata, za katerega si že več let prizadeva podjetnik Peter Pišek, s povezovalno cesto do avtocestnega priključka, je v OPN vrisan. Sprva so zanj pripravljali državni prostorski načrt (DPN), a je vlada julija 2021 pripravo tega ustavila. Društvo za našo vas Lopata je proti umeščanju nove povezovalne ceste in MLC, kjer bi Pišek zgradil varovano parkirišče s 70 parkirnimi mesti za tovornjake s spremljajočimi servisnimi dejavnostmi.

V društvu opozarjajo, da je občina sama v osnutku OPN predvidela, da bo tovrstne dejavnosti umeščala v vzhodni del Celja, Lopata je na drugem koncu. Najbolj pa jih skrbi, ker je na tem delu visokotlačni plinovod: »Plinovoda sta zgrajena v osnovni izvedbi brez dodatne zaščite za potek po neposeljenih območjih, kmetijskih površinah, na katerih se ljudje ne zadržujejo stalno ali začasno in na katerih ni objektov.«

Na zboru krajanov spet gledali napačne načrte?

Nataša Brežnik iz društva je dodala, da so občinski uslužbenci v javni razpravi razlagali, da imajo pozitivna mnenja, a da vsaj za Plinovode to ne velja. Poudarila je, da je v mnenju iz leta 2014 zapisano, da to območje ni primerno za gospodarsko industrijsko cono, v mnenju iz leta kasneje pa, da je treba za kakršnokoli umeščanje pridobiti soglasje. »To ni pozitivno mnenje,« je poudarila Brežnikova. Dodala je še, da okoljsko poročilo ne obravnava pravilno sedanjega stanja.

Kaos

Tudi krajani Trnovelj so imeli ta teden srečanje, je povzela predsednica krajevne skupnosti Alenka Vodončnik: »KS Trnovlje se je v zadnjih letih večkrat žrtvovala za mesto. Pri nas delujeta toplarna, od koder se s sežigom odpadkov ogreva dobršen del Celja, in daleč največja, če ne edina, industrijska cona mesta. Ne oporekamo razvoju, a treba je upoštevati, da pri tem trčimo na spalna naselja. Še posebej nas skrbi širitev industrijske cone, ob tem pa ni predvidenih omilitvenih ukrepov, zelenih pasov.«

Investitor in svetnik Pišek čaka na občino

Pobudo za več zelenih površin so dali v Odprtem Celju, in sicer, da bi na stiku stanovanjskih območij z območji industrije in gospodarskih dejavnosti kot pravilo določili obvezen dvestometrski pas oziroma zeleni koridor. »Pozivamo, da se pobuda upošteva takoj, torej že v dopolnjenem osnutku OPN v aktualnem postopku, ne šele v načrtovanih spremembah in dopolnitvah OPN,« je zapisal predstavnik Odprtega Celja Karel Šrot. Opozoril je, da prostorsko planiranje ne le v Celju, ampak v Sloveniji nasploh, živi dvojno življenje: »Prilagaja se investicijskim in političnim težnjam, potem pa imamo legaliziran kaos.«

Z občine so sporočili, da bodo vse pripombe preučili in se do njih opredelili po končani javni razgrnitvi.