Krajani hočejo ohraniti gozd, ki bo ščitil mesto

Prebivalci velenjske Stare vasi vztrajajo, da mora gozd na območju tamkajšnjega centra za zbiranje odpadkov ostati v celoti. Na občini odgovarjajo, da del tega območja nikoli ni bil namenjen gozdu, parcele so stavbne. Krajanom pa je vseeno, kaj piše na parceli.

Pobudnik sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta začasne deponije komunalnih odpadkov v Stari vas je podjetje Karbon, ki bo, sodeč po javno objavljenih izhodiščih, tudi financiralo izdelavo občinskega odloka. Na okoli 4,3 hektara velikem območju, ki ga danes pretežno prekriva gozd, je šest parcel, na njih pa med drugim predvidevajo širitev zbirnega centra, postavitev novih objektov, Dinosovo zbiranje in predelavo odpadkov, na Karbonovi parceli bi izvajali zbiranje in razgradnjo vozil.

Območje priprave sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta je veliko okoli 4,3 hektare. Na desni je obstoječi zbirni center, njegove vplive pa blaži gozd. FOTO: arhiv MOV

Krajani v Prvi razvojni iniciativi Stara vas napovedanim posegom ostro nasprotujejo. V pismu županu Petru Dermolu so zapisali, da so tovrstne deponije v Sloveniji od najbližjih stanovanjskih objektov odmaknjene od 300 do 600 metrov, »z izhodišči načrtovane površine in objekti pa bi se najbližjim hišam približali na manj kot sto metrov«. Svoje zahteve so ponovili na okrogli mizi v objemu dreves v Letnem kinu ob Škalskem jezeru.

Članica razvojne iniciative, arhitektka Aleksandra Dolenec Gojević, je na njej dejala, da jim očitajo ustvarjanje panike: »Kako bi vi reagirali? Ta podjetja so registrirana tudi za obdelavo nevarnih odpadkov!« Dodala je, da argument, da so to le izhodišča, ne zdrži: »Izhodišča so resen dokument, na podlagi katerega je bil sklep župana in na tem se pridobivajo mnenja institucij. Prejšnji teden smo pisali županu in ga pozvali, da sklep prekliče.«

Krajani so svoje zahteve ponovili na okrogli mizi v objemu dreves v Letnem kinu ob Škalskem jezeru. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Ključen je gozd

Krajani najbolj nasprotujejo posegu v tamkajšnji gozd. Opozarjajo, da ščiti pred vetrovi, erozijo, negativnimi vplivi okolja, ki bodo z umestitvijo tretje razvojne osi na to območje še večji. Da mora gozd ostati, saj je Velenje že preveč gozda žrtvovalo, opozarja tudi Aleš Ocvirk iz Zavoda za gozdove Slovenije: »V zadnjih 10–15 letih smo zaradi rudarjenja izgubili več kot 76 hektarov gozda. To je okoli 140 nogometnih igrišč! S tretjo razvojno osjo jih bomo izgubili še 30–35 hektarov.«

Vodja urada za urejanje prostora velenjske občine Branka Gradišnik pa je bila jasna: »Namenska raba tega območja se ni spreminjala od leta 1989, torej od prvega prostorskega načrta. Takrat smo dobili vsa soglasja, tudi zavoda za gozdove. Tu se je zaraslo po opustitvi glinokopa, ampak gre za stavbno zemljišče že od leta 1989.« Župan Dermol je poudaril: »Ločiti je treba, kaj je gozd in kaj je na terenu, ki se je zarasel.« Aleksandra Dolenec Gojević pa je bila jasna: »Seveda ločimo namensko in dejansko rabo. Ampak krajanom je bistveno, kaj se bo dejansko zgodilo. Dejstvo je, da se bodo tu pojavili objekti, ki jih zdaj ni. Prebivalce zanima, kje bo gozd, ki jih bo ščitil, ne glede na to, kako se parcela pod njim imenuje.«

Gozd so pripravljeni braniti tudi s svojimi telesi

Krajinska arhitektka Darja Matjašec je na okrogli mizi poudarila, da napredni župani mesta prilagajajo na podnebne spremembe: »Imamo daljša sušna obdobja, daljša poletja, potem tako hude padavine, da mestna kanalizacija ne požira. Župani povečujejo nosilnost tal z naravo!« Velenjskega župana je vprašala, po čem si ga bodo zapomnili: »Če boste delali za naravo, boste največji frajer.«

Dermol je odgovoril: »Mestna občina Velenje je dobila zeleni list EU. V Bruslju je bila problemsko izpostavljena le tretja razvojna os, ki pa je nujna. Veste, po čem si me bodo zapomnili? Ali bo prestrukturiranje uspešno, ali pa bomo Prekmurje oziroma Trbovlje. Tu govorimo o poslovni coni, ki bo ustvarjala delovna mesta.«