Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Štajerska

Ko bo denar, bodo v Rogaški Slatini dobili Sonce

Da so dobili vsa potrebna soglasja, so morali projekt za nadhod, ki bo vodil do 106 metrov visokega razglednega stolpa, malo popraviti.
Če bo občina dobila sredstva na razpisu Eko sklada, bodo nadhod Sonce lahko takoj začeli graditi, gradbeno dovoljenje jim velja pet let. V tem času, natančneje do leta 2022, naj bi že postavili tudi razgledni stolp Kristal, ki bo najvišja stavba v državi. FOTO: občina Rogaška Slatina
Če bo občina dobila sredstva na razpisu Eko sklada, bodo nadhod Sonce lahko takoj začeli graditi, gradbeno dovoljenje jim velja pet let. V tem času, natančneje do leta 2022, naj bi že postavili tudi razgledni stolp Kristal, ki bo najvišja stavba v državi. FOTO: občina Rogaška Slatina
13. 8. 2019 | 11:00
13. 8. 2019 | 12:03
4:21
Rogaška Slatina – Občina je dobila gradbeno dovoljenje za dober milijon evrov vreden nadhod Sonce ob vstopu v Rogaško Slatino, a je gradnja odvisna od uspeha na razpisu Eko sklada. Nadhod bo vodil do 106 metrov visokega stolpa in evropskega orglarskega centra, za nobenega od njiju pa še ni jasno, ali ju bodo sploh lahko postavili. Nekateri se tako sprašujejo o smiselnosti gradnje nadhoda.

Aprila so se občinski svetniki strinjali, da od družbe Bitermo Nepremičnine za 332.000 evrov odkupijo del zemljišč na območju nekdanjega mizarstva za gradnjo nadhoda Sonce in kasneje tudi stolpa. Glasovanje je bilo na zahtevo svetnikov SD poimensko, takrat namreč še ni bilo znano, kot je opozorila svetnica Andreja Flucher, ali bo na tem območju sploh mogoče graditi. Občina je po podatkih zemljiške knjige nakup izpeljala maja, 3. julija je vložila predlog za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, dober teden kasneje je že dobila gradbeno dovoljenje.


Spremenili projekt


Flucherjeva je na eni od sej opozorila, da občina za gradnjo nadhoda ne bo dobila soglasij vseh sosedov. Njene besede so se uresničile, je priznal župan Branko Kidrič: »Zato smo projekt korigirali, tako ali tako smo morali prilagoditi naklone nadhoda. Cilj je tako dosežen, dobili smo gradbeno dovoljenje. Tega nam ne bi izdali, če ne bi imeli vseh potrebnih soglasij.«

Večina lastnikov v Poslovnem centru Sonce, ki je v neposredni bližini, ni proti projektu, nam je pojasnil eden od lastnikov: »Lastniki so le nekaj želeli v zameno za soglasje. Da bi občina na primer sofinancirala obnovo fasade poslovnega centra.« Eden izmed lastnikov, ki soglasja ni podpisal, je priznal, da nadhodu in stolpu sploh ne nasprotuje: »Če bi me prosili tako, kot moramo navadni občani na občini prositi, ko hočemo kaj početi, bi z veseljem podpisal. Projekt podpiram, ampak aroganca občinskih uslužbencev me pa moti. In sam jih ne bom prosil, ali lahko dam soglasje.«

Na območju nekdanjega mizarstva naj bi zrasel 400 milijonov evrov vreden evropski orglarski center. Kdo je tuji soinvestitor, ni znano. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Na območju nekdanjega mizarstva naj bi zrasel 400 milijonov evrov vreden evropski orglarski center. Kdo je tuji soinvestitor, ni znano. FOTO: Špela Kuralt/Delo

 

Čakanje na denar


Nadhod bo zahteven objekt. Kot so odgovorili z upravne enote Šmarje pri Jelšah, je nadhod, z dostopno rampo na parkirišču pri restavraciji Sonce, skupaj dolg 182 metrov in bo zunajnivojsko prečkal železniško progo, državno cesto in potok. Gradbeno dovoljenje velja pet let, Kidrič upa, da bodo želeni denar na Eko skladu dobili: »Sem optimist, vlogo za sredstva na Eko skladu, ki so namenjena gradnji kolesarskih stez, smo dopolnili tudi s pridobljenim gradbenim dovoljenjem.« Župana ne skrbi, da bo zgrajen le nadhod, ogromnega stolpa na drugi strani pa sploh še ne bo: »Nadhod s kolesarsko stezo bo pripeljal na vznožje Tržaškega hriba, kjer je veliko možnosti turističnega razvoja.«

Svetnica SD Terezija Tomić opozarja, da nadhod za domačine prav veliko ne pomeni: »S Tržaškega hriba se danes nihče ne vozi s kolesom, frekvenca pešcev je tako rekoč nikakršna. Sprašujem se, kam bo nadhod peljal. Nadhod nima nobenega smisla, če ne bo na drugi strani stolpa in orglarskega centra. O tem se pa še vedno ne ve nič.« Kidrič je odgovoril, da so spremembe podrobnega prostorskega načrta za območje nekdanjega mizarstva že začeli pripravljati in da naj bi bila pozno jeseni javna razgrnitev. Tudi glede prihodnosti stolpa, ki bi bil s 106 metri višine najvišja stavba v državi, ostaja optimist in pričakuje, da bo stolp stal do leta 2022. Prav tako ne dvomi o projektu domačega orglarja Antona Škrabla, ki naj bi na tem območju postavil 400 milijonov evrov vreden orglarski center. Kdo je tuji partner, ki bo Škrablu pomagal postaviti center, še vedno ne ve nihče.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine