Guma namesto trave in (še) brez igral

Celje – V otroški oddelek celjske knjižnice po celoviti sanaciji pohodne strehe in ploščadi ne bi več smelo zamakati. Večmesečna sanacija je knjižnično kavarno pahnila na rob likvidnosti, igral, kjer je bil prej velik živžav, (še) ni. Na umetni gumirani podlagi naj bi postavili nižja igrala, predlagane rešitve pa za knjižnico niso sprejemljive.

Popravila na pohodni strehi otroškega oddelka, kjer je bila najprej naravna trava, so se začela kmalu po odprtju knjižnice pred osmimi leti. Zamakalo je ob vsakem večjem nalivu. V knjižnici so poskušali težavo reševati na različne načine, tudi z zamenjavo naravne trave z umetno, ki pa je bila za Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) nesprejemljiva. Po nekaj letih usklajevanj so občina, ZVKDS in projektant arhitekturni biro Stvar sprejeli kompromis in se odločili za gumirano varovalno podlago za otroška igrišča.

Za knjižnico predlagana igrala niso primerna

»Veselila sem se, ko sem na družbenem omrežju videla, da je kavarna spet odprta. Pa me je skoraj kap, ko sem to videla. Ta podlaga je slabša kot umetna trava,« je bila včeraj jezna ena izmed obiskovalk. Direktorica knjižnice Polona Rifelj pravi, da knjižnica na ureditev ni imela vpliva, da pa je zanje najpomembneje, da je rešen problem zamakanja: »Sprašujem pa se, na kako upogljivih strokovnih stališčih deluje ZVKDS, ki je ureditev z umetno travo kriminaliziral, za gumijasto podlago pa so se očitno našle srednjeveške strokovne podlage ter utemeljitve.«

Na novi površini so predvidena manjša igrala, ki pa jih (še) ni. Zaradi varnosti bi morala biti sidrana, vendar med sanacijo strehe niso vgradili sidrišč. Kakšna naj bi bila igrala, z občine niso odgovorili, zapisali so le, da imajo o tem še zadnja usklajevanja z ZVKDS Celje. Direktorica knjižnice je predlog prejela v sredo: »Čeprav je usklajen z ZVKDS, po mojem mnenju ni primeren, o čemer sem tudi obvestila občino. Ampak to je zgolj moje mnenje, ki pa ni nujno pravilno. Končno odločitev bodo sprejeli na občini.«

Po naših informacijah naj bi šlo za igrala, ki se napolnijo z vodo, da so stabilna.



Z občine natančnejših odgovorov nismo dobili, so pa večkrat poudarili, da predlog še ni usklajen z ZVKDS.

Občina plačuje

Poleg sanacije so uredili tudi zunanjost z zasaditvijo rastlin, novimi klopmi in tlakom, za kar je občina skupaj porabila 171.000 evrov.



Bančnih garancij niso uveljavljali. Kot so z občine že odgovarjali, se za to niso odločili, ker je izvajalec napake sproti saniral.

Izvedensko mnenje, ki ga je naročila knjižnica, pa kaže, da je bilo pri gradnji precej napak. Na občini mnenja niso hoteli pokazati, saj da gre za »vizualno oceno izvedenih del in posredovanje strokovnih priporočil za gradbene izboljšave«. Po zahtevi na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja so nas napotili na knjižnico, kjer smo mnenje dobili. Pripravil ga je dr. Matjaž Durjava, ki ugotavlja, da je bila »vzrok zamakanja neustrezna zaščita pred vlago, ki ima izvor v neustreznih projektnih rešitvah, nekakovostni izvedbi in nezadostnem nadzoru ob izvedbi. Gre za projektantske in izvedbene napake ter nezadostno skrbnost nadzornika gradnje.«

Knjižnico sta gradila najprej Gradia, po njenem stečaju pa Remont, ki je zdaj opravljal sanacijo, gradnjo pa sta nadzorovala najprej Jože Vrečko, potem pa Julija Žveplan Dolar. Ali bo občina glede na ugotovitve izvedenskega mnenja od kogar koli od vpletenih zahtevala kakršno koli odgovornost, z občine včeraj niso odgovorili.

Nove težave

Zaradi sanacije, ki je zaprla dobršen del zunanjega dela kavarne, je ta poslovala na robu likvidnosti. Od septembra lani do konca junija so imeli 88.000 evrov manj prihodkov kot v enakem obdobju lani. Zdaj jih čaka reševanje strehe. En del strehe je knjižnica že sanirala, za drugi del pa Rifljeva meni, da bo potrebna še ena sanacija: »Občina za to ve, vendar niti nisem zaprosila za denar, ker vem, da težko planirajo dodatna sredstva, saj je že ta sanacija stala precej. Ampak mislim, da bo treba zelo hitro popraviti še drugi del strehe.«