Dovolj imajo prahu, razpok in bobnenja

Hrastnik – Sredi oktobra je več tisoč kubičnih metrov gramoza z vrha kamnoloma Boben v Hrastniku zdrvelo proti vznožju. V kamnolomu v lasti gradbene družbe iz Laškega AGM Nemec so spet minirali. Bobnenje je trajalo več kot pol minute, v bližnji hiši so popokale ploščice v kopalnici, sledil je oblak prahu … in blizu štiristo občanov je po dvajsetih letih reklo, da ima dovolj.

Hrastničani, združeni v Civilno iniciativo za čistejši zrak (CI), so v teh dneh podpisali peticijo proti obratovanju kamnoloma Boben. Od okoljskega ministrstva zahtevajo odvzem koncesije omenjeni laški družbi in prepoved obratovanja, od občine pa spremembo občinskega podrobnega prostorskega načrta, s katerim bi preprečili nadaljnje izkoriščanje kamnine. Zahtevajo tudi takojšnjo sanacijo površin. Lastnica AGM Nemec Maja Gerčer se peticiji čudi, saj »smo z okoliškimi prebivalci vedno poskušali najti rešitev, če so se obrnili na nas«. »Pavšalna zahteva za zaprtje kamnoloma, brez utemeljenih razlogov, je pretirana in nesprejemljiva, saj je na kamnolom vezano preživetje kar nekaj družin. Poleg tega je mineralna surovina nujna dobrina v današnjem svetu, ne le v gradbeništvu, temveč tudi v življenju večine ljudi. Od leta 2010 do danes smo imeli trinajst pregledov. Če bi bilo karkoli narobe, bi pristojne inšpekcijske službe zagotovo ukrepale,« se je za Delo odzvala Gerčerjeva, ki vztraja, da tudi miniranje v kamnolomu izvajajo po predpisih in da niso presegli pridobivalnega prostora.



Skoraj dvajset let se že vleče nezadovoljstvo ljudi v Bobnu. Miha Guček, prvi mož CI, pravi, da so se o negativnih vplivih kamnoloma večkrat poskušali pogovoriti s pristojnimi na občini. Ker je ostalo le pri prepričevanju, so občinsko »raven« tokrat preskočili in z zadevo seznanili tri inšpektorate – okoljskega, prometnega in rudarskega – ter okoljsko ministrstvo. Peticijo, pravijo, bodo na občino odnesli po 2. decembru, ko Hrastnik dobi novega župana, v upanju, »da bo razumel, da kamnolom ne sodi v mesto«.
 

Po 300 tovornjakov na dan

Gradbena družba AGM Nemec je kamnolom t. i. tehničnega kamna dolomita na več kot enajstih hektarih površin, streljaj od mestnega središča, kupila leta 2005. Leta 2011 je družba, ki šteje več kot sto petdeset ljudi in je lani ob dveh milijonih evrov dobička ustvarila blizu 20 milijonov evrov prihodkov, zgradila še betonarno, ves čas pa povečevala proizvodnjo in s sečnjo gozda po prepričanju CI spremenila mikroklimo. »Po pet centimetrov prahu je na cesti, kadar minirajo. Prometni znak prepoveduje priklopnike na območju kamnoloma, pa kljub temu na dan pripelje in odpelje več kot tristo tovornjakov. Pomnoženo z nosilnostjo to pomeni, da v enem mesecu izkopljejo toliko materiala, kot bi ga smeli v enem letu,« našteva Miha Ustar, eden od podpisnikov peticije.

Po podatkih okoljskega poročila ima AGM Nemec dovoljenje za izkop 45.000 kubičnih metrov gramoza na leto. Gerčerjeva se brani: »Kot imetnik koncesije smo dolžni vsako leto predati podatke o proizvedeni količini mineralne surovine, in na podlagi tega nam ministrstvo izda odmerno odločbo.« V CI zatrjujejo: »V zadnjem letu delajo tudi po dvanajst ur, prav tako skoraj vse sobote, minirajo vsak drugi dan, intenzivno obratovanje kamnoloma je začelo načenjati naše zdravje, zaradi večjih kosov kamenja, ki občasno pristanejo na cesti, je ogrožena prometna varnost.« Gerčerjeva priznava, da so zaradi povečanih investicij prilagodili tudi proizvodnjo: »A praktično ves material smo uporabili za izboljšanje lokalne infrastrukture.«
 

Kdo bo prevzel odgovornost?

Zaradi razpok na opornih zidovih in cestišču se ljudje bojijo za vire pitne vode. Pod drobnogledom so se znašli premiki zemljin in pobočij v bližini kamnoloma, pod katerim so rudniški rovi. CI opozarja na morebitno posedanje teh. Gerčerjeva vse obtožbe zanika, našteva ukrepe, ki so jih izvedli, da ublažijo hrup in prašenje, in zatrjuje, da ima podjetje za vse objekte ustrezna dovoljenja. »Po zakonu smo bili dolžni izdelati tudi rudarski projekt za sanacijo kamnoloma po končanem izkoriščanju. Kot zagotovilo za dejansko izvedbo del smo ministrstvu za infrastrukturo predložili bančno garancijo,« še pravi.
Če se strahovi občanov uresničijo, čigava bo v tem primeru odškodninska odgovornost, se sprašujejo v CI: občinska ali agencije za okolje? In še: kje je 21 tisočakov, ki jih AGM Nemec vsako leto dodatno nakazuje v občinski proračun za izboljšanje bivalnih razmer v Bobnu? »V desetih letih nismo opazili, da bi občina kar koli vlagala v to območje,« zagotavlja v imenu občanov Ustar, ki je šele od Gerčerjeve izvedel, da podjetje namensko nakazuje denar v občinski proračun prav za urejanje območja Bobna.