Akrobacije na Šmartinskem jezeru

Celje – Šmartinsko jezero je v zadnjih letih, odkar je do njega speljana tudi pešpot, postalo pomembna rekreacijska točka. Za ureditev tega območja so že pred trinajstimi leti sprejeli občinski razvojno-programski načrt, pred osmimi leti še državni prostorski načrt. Po letih čakanja se del območja vendarle oživlja, zapleta pa se pri urejanju območja z ladjicama. Objekti so namreč nelegalni.

Ladjica Jezerska kraljica je po jezeru plula 19 let, zraven je bila še ena, ki je bila zasidrana. Objekti s pristanom so bili ves čas nelegalni. Jezersko kraljico je dokončno zasidral inšpektor za plovbo po celinskih vodah pred tremi leti. Kljub temu pa sta obe ladjici tam ostali, kot tudi njun privez in praktično vsi objekti. In še vedno niso legalizirani. Pred lanskim občinskim praznikom je župan Bojan Šrot napovedal, da bosta nezakoniti ladjici odstranjeni, lastnik Robert Stepišnik pa, da ničesar ne bo odstranjeval, dokler ne bodo končani vsi sodni postopki. Ti še danes niso končani, ladjici pa sta še kar ob jezeru.



Ladjico oziroma pokrit pomol ob njej je sprva uporabljal Klub adrenalinskih športov Šmartinsko jezero – Džampa. Po naših informacijah so s Stepišnikom lani sklenili kupo-prodajno pogodbo za ladjico z odložnim pogojem, da jo kupijo takoj, ko bodo objekti legalizirani, plačali naj bi tudi predujem. Stepišnik je potrdil, da so pogodbo sklenili: »Fantje je niso spoštovali. Govorili so, da lahko uredijo papirje, pa ni šlo. Moji so namreč samo objekti, zemljišče pa je v lasti države in občine.« Z občine so odgovorili, da bi bila morebitna legalizacija objektov »mogoča po ureditvi lastniških razmerij in pridobitvi vse potrebnih dovoljenj in soglasij. Trenutno se dogovarjamo o možnih načinih prenosa lastništva na Mestno občino Celje.«

Veliko zanimanje

Ustanovitelj kluba Džampa Tomaž Seničar poslov s Stepišnikom ne komentira. Na jezeru s svojimi športnimi programi ostajajo, njihov Zavod za šport in turizem Šmartinsko jezero je tudi najemnik občinske kavarne Brkati som in skrbi za urejenost sanitarij. Na ladjici pa gostinsko ponudbo od letošnjega poletja vodi Dejan Turnšek, ki je pred tem najemal Brkatega soma in pustil tam tudi nekaj dolgov. Z novo lokacijo je Turnšek zelo zadovoljen: »S tem imam velike in dolgoročne načrte, občina pa še ne ve, kaj bi.«

Velike načrte s celotnim območjem ima tudi Džampa, pravi Seničar: »Ladjici smo dali pregledati strokovnjakom, luška kapitanija je ocenila, da 100.000 evrov ne bi zadostovalo za vsa popravila. Vsekakor pa nameravamo delo na jezeru nadaljevati, zdaj čakamo na skakalnici, ki ju obnavlja občina. Imamo že pisma podpore našima skakalnicama od smučarske in sokolske zveze, ustno zagotovilo imamo, da bo sem prišla trenirat tudi avstrijska smučarska reprezentanca, čakamo še na pisno pogodbo.«



Prav dela na območju jezera večajo zanimanje za ladjico, posledično se dviguje temperatura med ponudniki v Brkatem somu in na ladjici. Stepišnik kljub temu ni optimist: »Poslušam, kako nekaj na jezeru bo, pa še vedno ni nič. Meni je v interesu, da na mojem objektu delajo, ne pa da se prepirajo. Vsem sem dal priložnost in vse v uporabo. Dokazati sem jim hotel, da ne bodo pozitivno izpeljali sezone, četudi bodo imeli vse na voljo.«

Adrenalinski turizem?

Obisk jezera naj bi v prihodnje povečali skakalnici, ki sta več let klavrno propadali. Občina z evropskimi sredstvi obnavlja manjšo skakalnico, večja bo povsem nova. Postavili bodo še tribuno za gledalce, trampolin in servisni objekt. Projekt je ocenjen na dobrih 150.000 evrov, izvajalec, VOC Celje, mora dela končati do 26. septembra. Kot so sporočili z občine, bosta skakalnici »namenjeni za treninge ter državna in meddržavna tekmovanja v akrobatskih skokih v vodo. Glede na to, da podobnih skakalnic v Sloveniji ni in da morajo člani športnih klubov letne treninge opravljati v tujini, smo prepričani, da bo projekt zaživel.« Stepišnik, ki je bil na jezeru več kot 20 let, ugotavlja: »Zelo sem vesel, da se končno nekaj dela. Me pa zanima, koliko ljudi bo skočilo s skakalnic, koliko bi se jih pa peljalo z ladjico.«



Državni prostorski načrt je za območje Šmartinskega jezera predvideval javno naravno kopališče, doživljajski center, apartmajske hišice, manjši hotel, igrišče za golf … Ničesar od tega ob jezeru ni. Niti kopališča, čeprav se mnogi hladijo v jezeru.



Se pa prihodnje leto vendarle obeta odprtje prvega kampa ob jezeru. Na svojem zemljišču ga postavlja Viktor Krajnc, ki z evropskimi sredstvi ureja tudi tako imenovano Zeleno raziskovalnico na prostem za otroke. Krajnc je poleg Čolnarne Muzelj eden redkih domačinov ob jezeru, ki bodo lokacijo ob jezeru izkoristili za turizem. »Zanimanje za kampe je zelo veliko. S tem jezerom se 30 let ni nihče ukvarjal, zdaj pa se počasi premika. So pa vse to prve lastovke.«